Skoraj natanko po letu dni od uničujočih poplav je nedeljsko neurje znova pustošilo v Črni na Koroškem. Zaradi močnih popoldanskih padavin so hitro narasli hudourniki in v doline prinesli velike količine materiala, ki je zasul več hiš. Najhuje je bilo na območju Pristave, kjer je zasulo štiri hiše. V središču Črne je poplavljalo zaradi preobremenjenih kanalizacijskih cevi, prizadeto pa je bilo vnovič tudi območje Spodnjega Javorja, ki je bilo na udaru že v lanskih ujmah.

Kako se je lahko zadeva ponovila, je voditeljica Odmevov Rosvita Pesek povprašala županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak. Županja je pojasnila, da so se zaradi velikih količin padavin tokrat zadelali kanalizacijski jaški in niso več požirali. Prav tako so hudourniki "pridrveli po vseh travnikih okoli in okoli Črne", kar je bila največja težava. Pojavili so se tudi novi hudourniki, je nadaljevala: "Včeraj je res drlo vsepovsod od tam, kjer nikoli prej ni bilo vode."

Okoli 17 družin je doživelo poplave tako lani kot letos, je nadaljevala županja. "Vsekakor računamo na pomoč države, ta je nujna. Ljudje so res v stiski. H kateri koli hiši pridem, mi rečejo, da jih je vsakega deževja strah in trpijo vse od lanskega neurja. Materialne stvari bomo popravili, to se bo že zgodilo, zelo težko pa je pozdraviti dušo ljudi," je dejala županja.

V Črni so bile zalite tudi nekatere kleti, sprožili so se zemeljski plazovi, zaradi česar so bili na terenu gasilci iz Črne in Mežice.

Zasulo je tudi novo kegljišče, ki je bilo tik pred odprtjem. Vpoklicali so vse razpoložljive stroje, aktivirali tudi delavce koncesionarja za urejanje reke Meže.

Precej padavin je v nedeljo popoldne na Koroškem padlo tudi v Slovenj Gradcu, hkrati pa bistveno manj v bližnjih Mežici in na Ravnah na Koroškem, je povedal klimatolog Anže Medved z agencije za okolje.

V Mestni občini Slovenj Gradec in občini Mislinja so bile zalite številne kleti in dvorišča. Podrto drevje je za dalj časa ustavilo promet na glavni cesti Slovenj Gradec–Mislinja, kažejo podatki centra za obveščanje.

Kot je v nedeljo poročal Koroški radio, je v Spodnjem Javorju plaz delno zasul domačina. Rešili so ga gasilci in ga prepeljali v bolnišnico.

Zasulo strugo pod slapom Rinka

Spet je bila na udaru vremenskega dogajanja tudi Logarska dolina, kjer je neurje že prejšnji teden razdejalo območje pod priljubljeno turistično točko slapa Rinka. Zasulo je strugo in pot pod slapom, a k sreči nihče ni bil poškodovan, je pa morala gorska reševalna služba reševati 17 planincev.

Županja Solčave Katarina Prelesnik je za Odmeve dejala, da so prebivalci in obiskovalci še vedno varni. Mehanizacija je na delu, do četrtka, ko se pričakuje naslednje nedelje, naj bi zagotovila pretočnost v strugi. "Ne bomo pa v tem trenutku odpirali stare poti, ampak smo se usmerili na obhod proti slapu Rinka," je dejala. Poudarila je, da je zelo pomembno, da obiskovalci upoštevajo vsa navodila. Za konec je še pojasnila, da so v občini zelo odvisni od turizma: 80 odstotkov prebivalcev je tako ali drugače odvisnih od turistične sezone. Zato bo občina med drugim zagotovila brezplačen prevoz obiskovalcev.

Sorodna novica V Logarski dolini razmišljajo, da bi prestavili pot do slapa Rinka

Plaz zaprl cesto Zagorje–Litija, v žalski občini plaz ogroža hišo

Nedeljsko neurje je zajelo tudi Zasavje in del savinjske regije. Močno deževje z vetrom je nevšečnosti v nedeljo popoldne povzročalo v zasavskih občinah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, kjer je veter razkril strehe na več objektih. Na Rudarski cesti sredi Trbovelj je veter odkril streho na športnem objektu Rudar, gasilci so okoli 15 kvadratnih metrov strehe začasno prekrili s folijo.

Podrta drevesa so zaprla tako lokalne kot regionalne ceste, v občini Hrastnik je veter podrl drevo pri stanovanjskem bloku. Sprožili so se tudi zemeljski plazovi, zaradi plazu je zaprta cesta Zagorje–Litija.

V Zasavju so bili na terenu gasilci prostovoljnih gasilskih društev Zagorje mesto, Čemšenik, Čolnišče, Izlake, Podkum, Ravenska vas, Dol pri Hrastniku, Trbovlje, Dobovec in Klek, pa tudi delavci Komunalnega podjetja Trbovlje.

Podrta drevesa so onemogočala prevoznost cest in ogrožala objekte tudi v občinah Laško, Radeče, Rečica ob Savinji, Šentjur, Velenje in Žalec. V občini Štore so se poleg podrtih dreves in razkritih objektov spoprijemali tudi z vodo, ki je poplavila več objektov, na Vranskem so nevšečnosti prav tako povzročala podrta drevesa in meteorna voda, ki je poplavljala objekte in ceste. V Vojniku je voda poplavila cesto in gospodarsko poslopje. V žalski občini se je sprožil tudi zemeljski plaz, ki ogroža hišo.

V tem delu savinjske regije so ob nedeljskem neurju posredovali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Laško, Rečica, Sedraž, Šentrupert pri Laškem, Radeče, Svibno, Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Savinji, Grušovlje, Šentjur, Kalobje, Štore, Svetina, Prožinska vas, Frankolovo, Nova Cerkev, Vransko, Tešova, Ločica pri Vranskem, Prekopa - Čeplje - Stopnik, Šempeter v Savinjski dolini in Velika Pirešica, pa tudi gasilci Prostovoljne gasilske enote Velenje.

Veter je odkrival strehe in podiral drevesa tudi na Štajerskem, Dolenjskem in v Beli krajini

O močnem vetru, ki je podiral drevesa, so poročali iz Črnomlja, kjer je bil zaradi tega oviran promet na več lokalnih cestah, v naseljih Tribuče, Perudina in Vukovci je veter razkril strehe dveh stanovanjskih hiš in delavnice.

V Krškem so zaradi neurja z močnim vetrom tamkajšnji gasilci prekrili dva objekta, delavci Elektra Celje pa so morali odpraviti okvaro, zaradi katere je bila nekaj časa motena oskrba z elektriko na območju Senovega.

Sorodna novica Območje pod slapom Rinka znova razdejano, z Okrešlja rešili 17 planincev

Na območju Maribora so po poročanju regijskega centra za obveščanje našteli 19 intervencij, predvsem zaradi poplavljenih objektov, zamakanja streh in podrtih dreves, ki so ogrožala promet na območjih Studencev, Peker in Radvanja.

Kar nekaj posredovanj je bilo potrebnih tudi v Slovenskih goricah ter v občinah Pesnica, Oplotnica, Slovenska Bistrica in Šentilja.

Večerno neurje za seboj ni pustilo hujših posledic

Zvečer je Slovenijo dosegla nova nevihtna fronta, ki je iz Italije najprej zajela območje Julijskih Alp, Posočje in goriško regijo ter se premikala proti osrednji Sloveniji.

Novogoriški gasilci so morali malo pred 21. uro posredovati, ker je strela zanetila požar v naravi pod Sveto goro. Le nekaj minut pozneje je sunek vetra v Vrtojbi razkril strešnike, ki so viseli na pločnik, a so jih šempetrski gasilci hitro odstranili in hkrati pregledali še sosednjo streho, ki jo je poškodovalo neurje.

Največ padavin padlo na Uršlji gori

Ob nedeljskem prehodu vremenske fronte so bili najmočnejši nalivi na Uršlji gori. Na tamkajšnji meteorološki postaji je v desetih minutah padlo 31 milimetrov padavin, v pol ure pa kar 76 milimetrov padavin, je za STA povedal klimatolog Anže Medved z Arsa.

Nedeljske količine padavin na Uršlji gori sicer glede na časovni interval niso bile rekordne pri nas. Rekordna količina padavin v desetih minutah je padla 19. maja 2009 na Lisci, ko je v desetminutnem časovnem intervalu padlo 51 milimetrov padavin, rekord za polurno količino padavin pa je bil izmerjen 21. avgusta leta 1988 na meteorološki postaji Kekec nad Novo Gorico, ko je v tem času padlo 84 milimetrov padavin, je še povedal Medved.

Poleg dela Koroške je v nedeljo največ padavin padlo v Zgornjesavinjski dolini in ponekod na Štajerskem, med drugim so večje količine padavin namerili na postajah Gačnik, Maribor in Celje, zvečer pa tudi na območju Bilj pri Novi Gorici.