Pri ljudeh, ki so jih že lani prizadele ujme, je prisoten strah, da se bo nesreča ponovila. "Ko si enkrat poplavljen, je ob vsakem dežju ali neurju prisoten strah, ali se bo spet zgodilo. In kot vidimo iz primera Črne na Koroškem, je znova poplavljalo na istih območjih. Ljudje zadihajo, si obnovijo prostore, pride voda in jim spet vse zalije," je za Radio Slovenija dejala generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin.

Sorodna novica "Če bi se danes ponovil lanski avgust, bi bilo znova najbolj kritično tam kot lani"

Da so stiske ljudi še vedno velike, ugotavlja tudi Slovenska karitas. "Ljudje so ostali ne le brez strehe nad glavo, ampak tudi brez pomembnega dela svoje družinske zgodovine, brez spominov. Potrebe po psihosocialni pomoči se od takrat pravzaprav niso spremenile, kvečjemu so se povečale, sploh na tistih najbolj kritičnih območjih," je za Radio Slovenija povedal koordinator humanitarne pomoči pri Karitasu Danilo Jesenik Jelenc.

Psihosocialno pomoč so začeli nuditi že v prvih dneh po poplavah, a tudi po letu dni so ponekod situacije zelo hude. V ljudeh, ki ne vedo, kakšna bo njihova prihodnost, se je nabralo veliko žalosti in tudi jeze. "Ne vedo, ali so na listi oziroma ali bodo ostali na listi za odstranitev objektov. Ne le da posledično niso dobili državne pomoči, ne vedo, kaj storiti, ali naj vlagajo v obnovo svojih stanovanj ali naj čakajo."

Pomemben je zagovorniški vidik pomoči posameznikom in gospodinjstvom, poudarja Jesenik Jelenc. "Ljudje so včasih tako prizadeti, da iz sebe ne spravijo niti glasu. Hkrati ne vedo, na koga se obrniti in ne poznajo postopkov." Prostovoljci zato še naprej ostajajo na terenu in prizadetim v poplavah nudijo laično psihosocialno podporo, je za Radio Slovenija še poročala Lucija Dimnik Rikić.

Sorodna novica Lesjak: Materialne stvari bomo popravili, težko pa je pozdraviti dušo ljudi

"Strah in negotovost pri ljudeh ostajata"

Slovenska karitas je v ponedeljkovem sporočilu za javnost zapisala, da je v okviru izvajanja psihosocialnega svetovanja od avgusta lani do konca letošnjega junija 12 strokovnjakov obiskalo 740 gospodinjstev in izvedlo 2788 ur razbremenilnih pogovorov na terenu, pretežno v Savinjski dolini, nekaj na Koroškem in Gorenjskem.

Ob razbremenilnih pogovorih je pomemben tudi zagovorniški vidik pomoči posameznikom in gospodinjstvom, ki so utrpeli škodo v poplavah, saj so velikokrat nemočni v dogovarjanju z institucijami in izvajalci, poudarjajo v organizaciji. "Psihosocialno pomoč nadaljujemo, saj strah in negotovost pri ljudeh ostajata," so še zapisali. Del pomoči financirata Caritas Poljske in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v projektu Blizu.

V organizaciji so poudarili tudi pomoč prostovoljcev. Več kot 1740 jih je bilo namreč vključenih pri lajšanju stisk in laičnih razbremenilnih pogovorih ter dodatnih obiskih večine gospodinjstev, pri zbiranju prošenj in razdeljevanju prve pomoči v obliki bonov. Skupaj so opravili 25.427 ur prostovoljnega dela.

Slovenska karitas je gospodinjstvom, prizadetim ob poplavah in drugih nesrečah, ki so jih povzročile obilne padavine v avgustu 2023, doslej razdelila 12,7 milijona evra pomoči. Večjo finančno pomoč je prejelo 6000 gospodinjstev, pomoč pa je v različnih oblikah prejelo več kot 9000 prizadetih gospodinjstev, so sporočili iz organizacije.

Večino sredstev, 11,5 milijona evrov (med katerimi je tudi 5,5 milijona evrov pomoči vlade), so v Slovenski karitas razdelili v obliki finančnih sredstev ali plačil predračunov gospodinjstvom za obnovo. Preostali manjši del pa je bil namenjen razvlažilnikom, bonom za trgovske centre, opremi, hrani, šolskim potrebščinam in drugim najnujnejšim pripomočkom v materialni obliki. Ob tem so se posebej zahvalili vsem darovalcem posameznikom, ki so prispevali 4,3 milijona evrov, ter podjetjem za donacije v višini 1,6 milijona evra.