4. avgusta bo minilo leto dni od najhujše naravne ujme v zgodovini samostojne države. Intervencijski program, ki je bil namenjen kratkoročni sanaciji, se je šele dobro končal, dolgoročni program, ki prinaša strateške in premišljene rešitve za odpornost proti podnebnim spremembam, pa je vlada sprejela maja in se šele začenja izvajati. Za sanacijo vodne infrastrukture bo v petih letih namenjenih 1,32 milijarde evrov.

Na območju Črne so avgusta lani zaznali 893 škodnih dogodkov, ocena škode na javni infrastrukturi, ki so jo vnesli v sistem Ajda, pa je znašala okoli 200 milijonov evrov, je na novinarski konferenci spomnila županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Največ škode je nastalo zaradi poškodovanih cest in lokalne infrastrukture ter plazov. Občina je za sanacijo doslej iz državnega proračuna prejela le 5,8 milijona evrov predplačila oktobra lani, kolikor je predstavljal dvakratnik primerne porabe te občine. Želeli bi si več sredstev, je dejala županja, ki ob nadaljevanju del letos od države pričakuje dodatna sredstva, a je znano, da to ne bodo več predujmi, ampak plačila za nazaj.

Županja meni, da bi moral biti ob sanaciji posledic tako obsežnih naravnih nesreč način financiranja bistveno drugačen. "Potrebujemo finance, ki bodo izvajalcu zagotovljene takoj. Ne pa da bomo morali mi zalagati denar. Preprosto ga nimamo," je opozorila. Letos so si sicer v občini zastavili za okoli 30 milijonov evrov sanacijskih del.

Prisiljeni vzeti izvajalce del, ne glede na ceno

A županja je hkrati opozorila, da imajo težave pri pridobivanju izvajalcev del, saj se na javni razpis prijavita mogoče eden ali dva, vsi pa opozarjajo na dodatne stroške, ki jih imajo s prevozi mehanizacije v odročno Črno. Po besedah županje so prisiljeni vzeti izvajalce, ne glede na cene, ob tem pa sta težavi še počasna izvedba del in občasno tudi vprašljiva strokovnost.

V času intervencijskih del po ujmi so dela potekala bistveno hitreje, kot potekajo zadnje mesece, je opozorila. "Vseskozi opozarjamo, da je treba dela na terenu izvajati hitreje. Ljudje, ki čakajo, so postali nepotrpežljivi, ker pri njih dela niso končana," je dejala županja.

Poleg tega pa so Črno prejšnjo nedeljo udarile nove poplave, ki so bile sicer drugačne od tistih 4. avgusta lani, a so se vnovič pojavile tudi pri nekaterih, ki so bili poplavljeni že lani.

Če so lani predvsem poplavljali narasli vodotoki, pa so bile preteklo nedeljo težave predvsem zaradi hudournikov, ki so z nanošenim materialom zasuli več hiš in dva avtomobila, in zaradi preobremenjenosti kanalizacijskih cevi, ki jim ni uspelo požirati ogromnih količin meteornih voda. Poplavilo je več stanovanjskih in drugih objektov, med drugim tudi etnološko zbirko in turistično pisarno.

Sorodna novica Psihosocialna pomoč po poplavah: "V ljudeh se je nabralo veliko negotovosti in jeze"

Prizadetim v nedeljskih poplavah bo občina pomagala z denarjem iz občinskega proračuna, prav tako jim bodo namenili sredstva iz dobrodelne dražbe, ki jo septembra načrtujejo za fotografije iz lanske ujme, ki bodo pred tem razstavljene v Kulturnem domu v Črni. Razstavo bodo odprli na obletnico ujme, to nedeljo ob 11. uri.

Medtem se je pri vodotokih v nalivu preteklo nedeljo izkazalo, da so bili "kolikor toliko očiščeni", je ocenila županja. A si ne glede na to želi tudi v vodotokih videti več strojev. Od direkcije za vode tako pričakuje, da s koncesionarji za urejanje vodotokov čim prej podpiše pogodbe, da bodo ti lahko začeli načrtovana sanacijska dela.

Od pristojnih ministrstev za naravne vire in prostor ter za infrastrukturo županja pričakuje umik zavirajočih birokratskih postopkov, več kadrovske podpore in pomoči s projektanti, nadzorniki in svetovalci je pričakovala tudi od državne tehnične pisarne. Glede na stanje vodotokov in cest na Koroškem pa je dejala, da bi si regija, ki si prizadeva za razvoj turizma, zaslužila poseben status.

Da bi se vendarle v Črni ne ukvarjali samo s popoplavno obnovo, pripravljajo 68. Koroški turistični teden, ki med 9. in 18. avgustom vabi na številne športne, zabavne in kulturne prireditve ter tradicionalni sejem.

"Če bi se danes ponovil lanski avgust, bi bilo znova najbolj kritično tam, kjer je bilo lani"

Sorodna novica Lesjak: Materialne stvari bomo popravili, težko pa je pozdraviti dušo ljudi

Dokler dolgoročna sanacija ne bo izpeljana, bodo prebivalci najverjetneje še dolgo živeli v strahu, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep. Bagri, ki so bili ob vodotokih nameščeni do konca junija, so zagotavljali pretočnost, odstranjevanje naplavin in utrjevanje brežin. Zdaj se začenja dolgoročna sanacija, ki bo šele omogočila odpornost proti podnebnim spremembam.

Rešitve se bodo projektirale, "po principu "na naravi temelječe rešitve", gremo torej v smeri, da vodi vračamo prostor", pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc. A takšen princip bo mogoč predvsem zunaj naselij, kajti to pomeni "odpiranje rokavov, ki jih je voda že imela, pa so bili zasuti, vzpostavljanje mokrišč, ki so bila spremenjena v intenzivne kmetijske površine. Na območjih, kjer se je prostor pozidal, pa bo to bistveno težje". Razen tam, kjer so predvidene odstranitve objektov, potrebni pa bodo odkupi zemljišč. Postopek dolgoročne sanacije se bo začel z upravnimi postopki, ki znajo biti dolgotrajni, kot sta na primer izdelava projektne dokumentacije in pridobivanje soglasij.

Član vladnega Sveta za obnovo Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo meni, da bi bilo, če bi se danes ponovil lanski avgust, vnovič najbolj kritično točno tam, kjer je bilo že lani, je še poročala Terlep. Njegovim predvidevanjem je deloma pritrdilo že nedeljsko neurje, ki je znova prizadelo prav Črno na Koroškem, kjer bodo danes predstavili izvajanje popoplavne obnove.