Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v ponedeljkovi oddaji Marcel opozoril, da imajo vsi prebivalci Slovenije pravico do čiste pitne vode, izjave ribniškega župana Sama Pogorelca pa je označil za neprimerne. Pogorelc je namreč prejšnji teden ob obisku notranjega ministra dejal: "Ko bodo Romi res poskrbeli v svojih vrstah za integracijo, ko si bodo želeli izobraževati, delati in spoštovati zakonodajo, potem ne bo težava tudi voda oziroma urejenost naselij."

Ob tem je dodal, da naj Romi brez sprememb z njihove strani "pozabijo na kakršno koli vnaprejšnje dajanje bombončkov". "To so izjave, ki jih poznamo iz nekih drugih časov in v demokratični družbi nimajo mesta. To je popolnoma nesprejemljivo. Gre za podpihovanje," je dejal Svetina.

Ribniški župan se je na kritiko odzval s pisnim sporočilom. Varuha je obtožil, da "romsko problematiko rešuje s kavča", ter ga povabil na "doživetje v romsko naselje". "Kot kaže, varuha briga za policiste, ki jih pretepejo za lahko noč, ali pa za medicinsko osebje v Ribnici, ki je deležno verbalnih in fizičnih napadov, ter za trgovke, nad katerimi se znesejo," je na družbenem omrežju Facebook zapisal župan Ribnice in varuhu očital, da je varuh samo za ranljive skupine.

Podžupan Kočevja: Na lokalni ravni vemo, kako stvari stojijo

Na temo varnosti se je sešel občinski svet Kočevja. Svetniki so med drugim razpravljali o namestitvi več varnostnih kamer, dodatnem zaposlovanju v mestnem redarstvu, o možnostih socialnega podjetništva s poudarkom na zaposlovanju Romov.

"Sklepi so dobronamerni, ministrstvu za šolstvo, ministrstvu za delo predlagajo določene ukrepe, ki bi na lokalni ravni, kjer vemo, kako stvari stojijo, imeli rezultate," je povedal podžupan Kočevja Gregor Košir.

Romski svetnik: Pomenimo se kot trezni ljudje

"Pričakujem dober rezultat seje, da se bomo pomenili kot trezni ljudje in da se sprejemajo zadeve, ki bodo v korist vseh državljank in državljanov ter občank in občanov Občine Kočevje," pa je pred sejo povedal romski svetnik Marjan Hudorovič.

V civilni iniciativi opozarjajo na desetletja neukrepanja in vlado pozivajo k sestanku

Dopoldne so se medtem v Kočevju sestali predstavniki Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike in vlado pozvali k srečanju. Iniciativo so ustanovili že pred 20 leti in od takrat so ves čas opozarjali na pereče težave, vendar kot opozarjajo, nobena vlada doslej ni pripravila učinkovitih ukrepov oziroma sprejela tistih, ki so jih predlagali oni.

V civilnih iniciativah Brežic, Grosupljega, Ivančne Gorice, Kočevja, Novega mesta, Škocjana in Šentjerneja pravijo, da niso nestrpni do Romov, poudarjajo tudi, da vsi Romi niso enaki, si pa želijo, da začne država reševati nekatera vprašanja. V zadnjih letih se je namreč nakopičilo ogromno težav, so poudarili na skupni novinarski konferenci v Kočevju, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Po besedah predstavnika civilne iniciative Novo mesto Silva Mesojedca nekateri na nereševanje romskih vprašanj opozarjajo že leta, do danes pa se ni veliko premaknilo. "Ne leva ne desna vlada nikoli nista pripravili primernih ukrepov, ki bi reševali položaj na terenu," je opozoril.

Zato je sedem civilnih iniciativ vladi poslalo dopis, v katerem je predstavilo dogajanje in možne rešitve. Po besedah Mesojedca pričakujejo, da se bodo s predstavniki vlade srečali najpozneje v enem mesecu, "še v septembru", če odziva ne bo, pa jim, kot je dejal, ne ostane drugega, kot da se samoorganizirajo ter začnejo proteste "in druge aktivnosti". Pri tem samoorganizacija ne pomeni, da se bodo organizirali v t. i. vaške straže, saj teh ne podpirajo. Se pa lahko zgodi, da bo te organiziral kdo drug, saj je nezadovoljstvo veliko, je opozoril.

Predstavnik civilne iniciative iz Kočevja Maksimilijan Vovk upa, da jim bo vlada prisluhnila, "saj so prisotni na terenu in imajo ogromno predlogov, kaj bi bilo mogoče narediti". Predlagajo tudi, da DZ sprejme zakonski sveženj, ki ga je s podpisi volivcev v DZ vložilo 11 občin, a so ga poslanci zavrnili.

Sorodna novica Župan Samo Pogorelc: Romi bodo morali sprejeti pravila, ki veljajo za vse

Predstavnica civilne iniciative z Grosupljega Nataša Cingerle je predstavila težave s posameznimi Romi v naselju Smrekec. Zlasti moteče je po njenih besedah nenehno kurjenje različnih odpadkov, zaradi česar se morajo okoliški prebivalci zapirati v hiše in stanovanja, odgovorni pa ne ukrepajo. Kot je povedala, v naselju prihaja tudi do streljanja, v okolici pa do objestnih voženj, vlomov in nadlegovanja ljudi, vse brez pravih sankcij: "Že sami kriminalisti povedo, da bi moral biti ta in ta v zaporu, ampak da ni, ker so zapori prenatrpani."

V Šentjerneju imajo po besedah predstavnika tamkajšnje civilne iniciative Matjaža Strojina primer družine, ki je kupila kmetijsko zemljišče v eni od vasi in v enem mesecu na črno postavila hišo. A so po njegovih besedah inšpektorji povedali, da ne morejo narediti nič, vaščani pa so obupani, saj ne vedo, kaj narediti.

V Kočevju so se po Vovkovih besedah razmere nekoliko umirile, saj je policija po nedavnih dogodkih povečala svojo navzočnost: "Vendar je prebivalce strah, kaj bo čez mesec ali dva, ko bodo policisti odšli."

Opozoril je na nujo, da bi romski starši pošiljali otroke v šolo in jim tako omogočili vsaj približno enake možnosti, kot jih imajo drugi: "Veliko romskih otrok trenutno nima nobenih možnosti, da bi v življenju uspela. Njihovi starši zanje prejemajo tudi različne pomoči, ki pa jih porabijo za druge stvari."

Po mnenju Bogdana Palovšnika iz Brežic je stanje slabo tudi zato, ker se ljudje ne odločajo za prijavo kaznivih dejanj: "Ljudi je preprosto strah. Ob prijavi morajo podati svoje podatke, česar pa ne želijo, saj jim potem storilci grozijo."

Strojin pa je kot enega od možnih ukrepov za reševanje težav predlagal rešitev iz Velike Britanije, kjer so po njegovih besedah leta 2017 sprejeli ukrep, po katerem družine dobijo otroški dodatek le za dva otroka, za vse naslednje otroke pa zaposleni dobijo davčno olajšavo in so tako na koncu na istem, kot če bi prejemali dodatek, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kot je za Televizijo Slovenija poročala Erika Pečnik Ladika, v civilni iniciativi podrobneje o prihodnjih aktivnostih niso želeli govoriti, vendar poudarjajo, da so sami v zadnjih dveh desetletjih veliko storili, da bi našli skupni jezik z manjšino, vendar brez učinka. Podžupan občine Brežice Bogdan Palovšnik je navedel primer romske družine v majhni vasi, ki po njegovih navedbah "dejansko dela teror nad celo vasjo". "Naredili smo vse, da bi se pogovorili s starši, centrom, šli do družine s policijo, z romskimi policisti. Rešitve ni bilo, na koncu pa se je zgodil incident," je pojasnil.

"Vsak ima pravico do vode, vendar se ve, na kakšen način. V Ribnici so jim kupili cisterno, a so Romi potem to cisterno prodali, zdaj pa spet jamrajo, da nimajo vode. Kdo je potem kriv?" je ob tem dejal Mesojedec. Udeleženci srečanja so opozorili tudi, da je država za urejanje romskih naselij in integracijo namenila že veliko denarja, vendar pa analize učinkov nato ni bilo.

Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino v oddaji Marcel (od 16:00 dalje):