Zunanja ministrica Tanja Fajon se je v uvodnem nagovoru dotaknila pomenljivega gesla letošnjega BSF-ja "vzporedne realnosti", ki ne nujno v pozitivnem smislu odraža stanje v svetu. "Razkriva nepoštenost in dvoličnost pri sprejemanju odločitev. Kaže posledice prelomljenih obljub," je dejala Fajon. Poudarila je, da smo obkroženi z vse več orožja in spopadov. Število vojn je večje kot kadar koli prej.

"Trenutno je 92, skoraj polovica držav sveta, vpletenih v konflikte zunaj svojih meja. Vojna v Ukrajini traja že dve leti in pol, v Tigraju skoraj štiri leta, v Afganistanu desetletja, v Sudanu več kot eno leto." Ob tem je Fajon omenila skorajšnjo obletnico izbruha sovražnosti na Bližnjem vzhodu, ki je privedel do humanitarne katastrofe v Gazi in "okrepil kolektivno kaznovanje Palestincev tudi na Zahodnem bregu".

"Kako je mogoče, da se po toliko vlaganjih v mednarodno pravo, Ustanovno listino Združenih narodov, mednarodno listino o človekovih pravicah in multilateralizem kot tak, varnostne grožnje množijo, strukture in stebri svetovnega sodelovanja, kot so mednarodne organizacije in mednarodne norme, pa so neuspešni?" se je v nagovoru vprašala Fajon. "Kako smo prišli do točke, ko so ukrepi označeni za nemočne. Za pomembne, a brez vrednosti oziroma opisani kot prazne fraze?"

Zbrane je vprašala, ali poznajo kratico WCNSF, ki v angleščini skrajšuje besedno zvezo “Wounded Child, No Surviving Family", v prevodu "ranjen otrok, brez preživelih članov družine" in je postal nov del slovarja v Gazi.

Po besedah Tanje Fajon to vzbuja občutke brezupa in hkrati kaže na vse, kaj se je pričakovalo in zahtevalo ter kaj se ni spoštovalo. "Nekega dne bomo tudi o tem morali razmisliti."

Zunanja ministrica je sicer zagotovila, da si bo Slovenija, ki je s septembrom prevzela predsedovanje Varnostnemu svetu ZN-a, prizadevala, da se bo slišal njen glas kljub določeni stopnji razočaranja, ker rezultatov na terenu ni videti. Pozvala je priznanju Palestine in med prisotnimi v dvorani požela aplavz.

Izrazila je tudi polno podporo Evropske unije in Slovenije Ukrajini. "Jasno je, da miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga med vsemi stranmi. Upamo, da bo Rusija ustavila agresijo, končala vojno in začela pogajanja v dobri veri, na podlagi mednarodnih norm in ob polnem spoštovanju Ustanovne listine ZN-a," je dejala Fajon.

"Glavna značilnost današnjih vojn so stalni, brutalni in usmerjeni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo, ki so očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in jih je treba takoj ustaviti," je še poudarila v nagovoru.

Von der Leyen: Rusija je požgala mostove z evropskimi sosedi

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v uvodu omenila svoj jutranji obisk Črne na Koroškem, ki jo je obiskala že lani po poplavah. Te je označila za "posledice podnebnih sprememb". "Ne bi se smeli slepiti, tega bo vedno več," je dejala.

Slovenijo je pohvalila za obnovo po poplavah. "Kot veste, je Evropa na vaši strani," je zagotovila prebivalcem prizadetih območij.

"Ta forum je res postal del tradicije in dokaz vodstvene vloge Slovenije v svetu, ki smo jo že lahko videli v akciji letos v vašem delu v Varnostnem svetu ZN-a," je dejala v nadaljevanju. Slovenijo jo označila za "poštenega posrednika v teh negotovih časih".

Sorodna novica Von der Leyen: "Videla sem, da je v Črni spet upanje, in lahko računate name."

Po njenih besedah živimo "v času preloma in ena od glavnih razpok se je odprla na naši celini". Za Rusijo je Ursula von der Leyen dejala, da "se je odločila požgati mostove z evropskimi sosedi".

"Napadla je miroljubno državo. Putin in njegovi pajdaši so pokazali, da ne verjamejo v svetovni red na podlagi pravil. Prepričani so, da lahko naredijo, kar se jim zdi v okviru njihovega t. i. območja vpliva".

Juliji Navalni je zatrdila, da niso pozabili na usodo njenega moža Alekseja Navalnega, ruskega opozicijskega aktivista in politika, ki so ga "kremeljski pajdaši napadali, spravili v zapor in ubili". Niso pa ubili "njegovega sna o svobodni Rusiji".

Napoveduje pospešitev širitve EU-ja

Glede Zahodnega Balkana je dejala, da so se nove generacije "odločile, da želijo biti del skupne evropske družine, da želijo potovati, trgovati, da želijo skupaj rasti, skupaj z evropskimi sosedi". Trenutno rusko vodstvo pa "živi v preteklosti in ne želi sprejeti te preproste stvarnosti". Po njenih besedah si Rusija nenehno prizadeva sejati razdor med državami Zahodnega Balkana, v njih ter med njimi in Evropo.

Ruski "popoln napad na Ukrajino je za Evropo točka preobrata", je dejala. Vključitev držav Zahodnega Balkana v EU je "ključnega pomena", če želi Evropa postati "gospodarsko konkurenčna in se sposobna braniti".

"Želimo si močno, konkurenčno in varno Evropo. To potem vsekakor vključuje Zahodni Balkan kot tudi Ukrajino in Moldavijo v EU-ju." Von der Leyen je poudarila, da so začeli pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, Ukrajino in Moldavijo. BiH je lahko naslednja država, je dejala.

Države Zahodnega Balkana je pohvalila za napredek, ki so ga dosegle v približevanju EU-ju. Širitev Unije želi še pospešiti, je dejala. V naslednji komisiji bo po njenih besedah širitev "ločen, posebni dosje, ki bo deležen popolne pozornosti".

Pirc Musar: Mi, razviti svet, bi morali voditi pot v trajnostno prihodnost

Kot ministrica Fajon je tudi predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da je nujno, da mednarodna skupnost preseže geopolitične delitve in se spoprime z novimi grožnjami ter izzivi mednarodnemu miru in varnosti.

"Mi, razviti svet, bi morali voditi pot v trajnostno prihodnost in se naučiti, kako živeti z manj, a bolje, ter hkrati podpirati tiste, ki zaostajajo," je dejala Pirc Musar.

Poleg podnebnih kriz je opozorila tudi na vedno večje težave z vodo, saj je ta po njenem mnenju tudi vse pogostejši vzrok za spore. "Slovenija poudarja pomen vode za človekov razvoj, ohranjanje ekosistemov, podnebno odpornost ter mir in varnost." Izpostavila je tudi slabo preskrbo s hrano, ki se po njenem mnenju zaradi strmega naraščanja svetovne negotovosti še stopnjuje, in poudarila, da v 21. stoletju ni prostora za lakoto.

Tudi Pirc Musar je v svojem nastopu spomnila na "nesmiselno vojno v Ukrajini", zaradi katere ne trpijo samo Ukrajinci. "Vsi si želimo miru. Bodimo jasni: čeprav obstajata dve sprti strani, je Rusija napadalec, Ukrajina pa žrtev. Ukrajinci imajo pravico braniti svojo domovino, naša skupna dolžnost pa je, da jih podpremo," je dejala.

Predsednica je opozorila tudi na trpljenje v Gazi. "V nobenem primeru ciljanje na civilno prebivalstvo ni legitimna vojaška strategija. Talci se morajo varno in nepoškodovani vrniti k svojim družinam. Uveljaviti je treba prekinitev ognja. Civilnemu prebivalstvu je treba omogočiti takojšen in varen dostop do humanitarne pomoči," je dejala.

Tudi po njenem prepričanju je edina prava pot do trajnega miru na Bližnjem vzhodu rešitev dveh držav. "Slovensko priznanje Palestine poudarja pomen tega cilja," je dejala.

Guterres: Živimo v razdeljenem svetu

"Letošnji Blejski strateški forum poteka prav v času, ko je Slovenija prevzela predsedovanje Varnostnega sveta Združenih narodov, in Sloveniji želim čestitati za izjemno odgovornost v teh mesecih," je v uvodu dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Sorodna novica Fajon: Na BSF-ju se želimo pogovarjati o tem, kako v razdeljenem svetu zagotavljati mir in varnost

Dodal je, da se svet spopada z revščino, lakoto, neenakostjo, podnebnim kaosom, s svetovnim finančnim sistemom, ki ne omogoča varnosti državam v razvoju, s kršitvami človekovih pravic, mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN-a in z grozljivimi spopadi, ki prinašajo trpljenje, obup in največje število razseljenih ljudi po drugi svetovni vojni.

"Naslov foruma svet vzporednih stvarnosti je resnično primeren, saj živimo v razdeljenem svetu in odpravljanje delitev ter spopadanje z izzivi zahtevata iskanje skupnih rešitev – rešitev, s katerimi bomo hitreje dosegali trajnostne razvojne cilje in izboljšali današnji zastarel in nedelujoč sistem, da se bo bolje odzival na potrebe držav v razvoju."

Guterres je omenil še letošnji Vrh za prihodnost, ki ga konec septembra organizirajo Združeni narodi, in dejal, da bo priložnost za voditelje, da predstavijo nove rešitve in se zavežejo, da bodo delovali v korist obnove miltulateralizma in zaupanja.

Navalna: Treba je vključiti rusko civilno družbo

Predstavnika ruske opozicije Julija Navalna, žena pokojnega ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, in Gari Kasparov sta se zavzela za prihodnost Rusije brez predsednika Vladimirja Putina. Oba sta prepričana, da je takšna prihodnost mogoča, ampak le, če bo pri tem sodeloval tudi Zahod, ki se mora zoperstaviti Putinovemu režimu.

Sorodna novica Cipi Livni: Civilnim žrtvam se izogibamo, ampak med vojno pač ljudje plačujejo to ceno

Navalna je ob prejemu nagrade Blejskega strateškega foruma opozorila, da Evropska unija ob ukrepih in sankcijah nima strategije za Rusijo. "Brez strategije ni mogoče sprejemati taktičnih odločitev," je posvarila.

Vdova Navalnega priznava, da je verjetno ob tako različnih stališčih znotraj EU-ja glede Rusije in Ukrajine težko skleniti kompromis, ampak spomnila je, da je ravno naloga politikov sprejemati kompromise tudi v težkih situacijah.

Prepričana je, da strategija za Rusijo ne more obstajati brez Rusije. Po njenem prepričanju bi morali zato v oblikovanje strategije vključiti rusko civilno družbo, ki nasprotuje vojni in deluje na demokratičnih temeljih ter se bori proti režimu predsednika Putina.

Soustanovitelj Foruma svobodne Rusije Kasparov pa je posvaril, da ne gre le za vojno v Ukrajini, ampak da gre za vojno Putina proti svobodnemu svetu. Priznal je, da bo verjetno minilo nekaj let od propada Putinovega režima do prvih pravih demokratičnih volitev v Rusiji, saj bo treba na novo vzpostaviti celotno državo in se odreči vsem imperialističnim idejam. Verjame pa, da se bo, čeprav je star 61 let, enkrat vrnil v demokratično Rusijo.

Sorodna novica Amal Džadu: Slišali smo veliko besed, ampak potrebujemo ukrepe

Golob in von der Leyen govorila tudi o komisiji

Premier Golob je ob robu Blejskega strateškega foruma opravil dvostranski pogovor z Ursulo von der Leyen. Kot je vlada sporočila na omrežju X, sta govorila o prioritetah v novi sestavi Evropske komisije, širitvi EU-ja in razmerah na Zahodnem Balkanu, v Gazi in Ukrajini.

Golob in von der Leyen ob prihodu na Bled sicer nista dajala izjav, tako ni znano, ali sta govorila tudi o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja Tomažu Veselu.

Vesel se je prejšnji teden v Bruslju sešel s predsednico komisije, po poročanju medijev pa bi bila sicer Slovenija lahko med državami, pri katerih naj bi predsednica komisije poskusila doseči zamenjavo kandidata za kandidatko, pri čemer naj bi jim obljubila boljše položaje.

Von der Leyen si je namreč za cilj zadala spolno uravnoteženo komisijo, a je od držav dobila več predlogov moških kandidatov.

Protest Gibanja za pravice Palestincev

Pred začetkom foruma je Gibanje za pravice Palestincev pripravilo protest, s katerim želijo poudariti svoje stališče, da se v Gazi dogaja genocid. "Slovenska vlada sistematično uničevanje Gaze, napade na bolnišnice in šole, uničenje vseh univerz, sistematično ubijanje civilistov, novinarjev in humanitarnih delavcev, razčlovečevanje, poniževanje in ustvarjanje pogojev, v katerih je preživetje vse bolj nemogoče, označuje za konflikt," so zapisali.

Sorodna novica Na Bledu protest proti neukrepanju Evropske unije glede Palestine

"Če organizatorji letošnjega Blejskega strateškega foruma mislijo, da lahko živijo v svetu vzporednih resničnosti, jim sporočamo, da tega ne sprejemamo. Živimo na skupnem planetu in zahtevamo pravičnost, enakopravnost in svobodo za vse ljudi. Mednarodnopravna dolžnost Slovenije je, da uvede embargo na trgovino z vojaško opremo in orožjem z Izraelom, da prepove vsakršno trgovinsko ali gospodarsko sodelovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami in da v ZN-u uporabi vse vzvode, ki jih ima, da Izrael ustavi pri kršenju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida," so še zapisali.

Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev je zbranim voditeljem očitala, da govorijo o demokraciji in pravičnosti, a da obenem z gospodarskim, vojaškim in političnim sodelovanjem nagrajujejo izraelsko politiko kolonizacije in apartheida.

"Govorite o mednarodnem pravu, a se na odločitve Meddržavnega sodišča, ki se je jasno izreklo glede izraelskih hudodelstev in s tem tudi zavezalo države k odgovornosti, požvižgate," je še dodala.

Sorodna novica Golob, Plenković, Vučević in Rama pozdravili napoved imenovanja komisarja za širitev EU-ja

Na forumu razprava o multilateralizmu

Aktualni multilateralizem potrebuje reforme, so se na forumu strinjali sodelujoči v razpravi o iskanju "stabilnosti sredi kaosa". V pogovoru, v katerem je sodelovala tudi zunanja ministrica Fajon, je bil fokus na Ukrajini, Bližnjem vzhodu in Sudanu, kjer trajajoči konflikti kažejo na napake obstoječega sistema.

Naslov panela Globalni pretresi: Iskanje stabilnosti sredi kaosa je sodelujoče postavil v položaj, da so se morali opredeliti do takšnega poimenovanja trenutnega stanja sveta.

Iz niza aktualnih konfliktov, ki divjajo po svetu, je razvidno, da mednarodno pravo nima veljave, se je strinjal del omizja. A kot je poudarila Fajon, kaos ni prava beseda za opis trenutnega stanja. Kljub trajajočim vojnim je namreč dejstvo, da institucije, kot so Združeni narodi in Varnostni svet ZN-a, ki mu trenutno predseduje Slovenija, še vedno obstajajo, prav tako so živi stiki med državami.

Fajon je poudarila, da je na državah članicah, da znajo delovati v teh okvirih, kar pa je v določenih primerih sicer zelo zahtevno. Najbolj v tem pogledu izstopata vojni v Ukrajini, kjer je Rusija stalna članica Varnostnega sveta, in Palestini, kjer Izrael ignorira pravno zavezujoče resolucije.

Sodelujoči so se strinjali, da je trenutni sistem potreben sprememb, pri čemer noben ni znal ponuditi vsebinskega odgovora, kako bi se nov sistem razlikoval od obstoječega, oblikovanega po drugi svetovni vojni.

Starega sistema ni več, nov se še ni identificiral, so besede, s katerimi je trenutne razmere opisala Nathalie Tocci iz italijanskega Inštituta za mednarodne zadeve (IAI).

Strokovnjakinja je med politiki na panelu poudarila, da težava ni v obstoječem sistemu, pač pa v dejstvu, da države, ki imajo vpliv, tega ne koristijo.

Podobnega mnenja je bil sekretar ciprskega zunanjega ministrstva Andreas Kakuris, ki je povedal, da je Organizacija Združenih narodov dobra toliko, kot ji dovolijo države članice. Pri tem je spomnil, da je njegov otok razdeljen na grški in turški del, pri čemer v Nikoziji ravno v resolucijah ZN-a vidijo "svoj meč in ščit".

Trenutne razmere nas silijo k premisleku o potrebnih spremembah multilateralizma, sta poudarjala hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman in pa Stephen Doughty, ki je v britanski vladi zadolžen za odnose z Evropo, Severno Ameriko in čezmorska ozemlja. Temelj mora biti ustanovna listina ZN-a in dialog, je s "previdnim optimizmom" sklenila Fajon.