Na zunanjem ministrstvu po besedah ministrice Fajon že začenjajo priprave na jubilejni 20. Blejski strateški forum prihodnje leto.
Na zunanjem ministrstvu po besedah ministrice Fajon že začenjajo priprave na jubilejni 20. Blejski strateški forum prihodnje leto. "Zagotovo bomo delovali v smeri dialoga, iskanja politične rešitve, poslušanja različnih mnenj in pogledov, forum je ena boljših priložnosti za to," je napovedala. Foto: Zajem zaslona

Ob tem je ministrica Fajon izrazila zadovoljstvo, da je bilo v ponedeljek na forumu slišati tudi kritične glasove z Bližnjega vzhoda, tako od Palestine kot od Izraela. Je pa pričakovala več protestnikov. "Ne nazadnje protestniki sporočajo, kar želimo sporočiti mi," je dejala.

"Moj zaključek tega foruma je, da smo soočili kritična mnenja, različne poglede, ampak skupaj z željo, da pripeljemo do politične rešitve, in to bo Slovenija delala naprej," je poudarila.

O dosežkih foruma in izzivih slovenske zunanje politike se je z ministrico v Odmevih pogovarjala Tanja Starič.

Končal se je Blejski strateški forum, ki so ga spremljale tudi polemike

Danes ste že ocenili 19. blejski forum kot najuspešnejši do zdaj. Ampak vendarle bi spregovorili o teh težavah, ki so bile in so bile očitne. Najprej se je program zelo spreminjal, nekateri že potrjeni gostje niso prišli, potem se je zgodilo to, da v javnosti s predsednico države niste govorili istega jezika. Kaj to pomeni?
Zagotovo je bil ta Blejski strateški forum najtežji do zdaj, ker živimo v res težkih geopolitičnih razmerah in je vsakič težje spraviti za isto mizo, za isto omizje različne strani, ki so celo v oboroženem konfliktu. Odpovedi so se dogajale, morali smo prilagajati program, ampak na koncu lahko rečem, ker sem se ravno vrnila z Bleda, da več kot 2500 tujih gostov odhaja z Bleda z zares izjemno podobo Slovenije. To je bila tudi promocija Slovenije. Soočili smo različna mnenja, vse pa z zavestjo, da se nasilje mora končati in zamenjati ga mora prizadevanje za trajni in pravični mir.

Če gremo k temu sporu oziroma dokazu, da v vrhu slovenske politike ne razmišljate vsi enako – je bilo vabilo nekdanji zunanji ministrici Izraela napaka? Slišali smo predsednico države, poleg tega soočenja mnenj, o katerem ste govorili, ni bilo, ker so bili ločeni pogovori.
Vse kritike so lahko upravičene. Sama pravim, da je bil Blejski strateški forum letos uspeh, presegel je vsa pričakovanja po vsebini in po kakovosti razpravljavcev. Kritike so, ampak mi je žal, da tisti, ki so jih izrekli, niso sedeli v dvorani in poslušali razprave, ker bi dobili drugačen občutek.

Ali govorite o predsednici države?
Med drugim tudi. Gre za dve različni zadevi – ko slovenska politika govori o zunanjih težavah, ki jih imamo z rusko agresijo v Ukrajini, za vojno v Gazi, govorimo zelo enoten jezik in tu ni nobene spremembe in nobenega razkola v zunanji politiki. Še več, mi smo izjemno odgovorna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in celo izjemno cenjena z vsemi potezami, ki jih počnemo. Druga stvar pa je, če se nekateri notranjepolitično prerivajo ali imajo občutek, da morajo povedati kaj več. Še enkrat, v imenu celotnega ministrstva za zunanje zadeve in Blejskega strateškega foruma lahko rečem samo iskrena velika hvala vsem, ki so se udeležili foruma in za izjemne razprave, ki smo jih bili deležni.

Sorodna novica Še en kratki stik med predsednico države in predsednikom vlade?

Vztrajati moram zlasti pri enem očitku, ki prihaja od civilne družbe. Na Bledu so bili protestniki, ki so opozarjali, da je bilo to vabilo napaka. Predvsem pa so vas opozarjali na dvoličnost slovenske politike, češ, če povabimo Izrael na razpravo o tem, kar se dogaja v Gazi, zakaj ne povabite Rusije, ruskih predstavnikov, ko govorimo o vojni Ukrajini?
Veliko predstavnikov ruske opozicije je bilo na samem srečanju, ni bilo predstavnikov ruske aktualne vlade, kot tudi ne izraelske aktualne vlade, nikogar ni bilo in nikogar nismo vabili. Videla sem protestnike in vesela sem, da so prišli. Pričakovala sem, da jih bo bistveno več, glede na to, da govorijo isto sporočilo, kot ga govori slovenski politični vrh: izredno nas skrbijo razmere v Gazi, vojne in konflikti, ki jih ne moremo in ne uspemo reševati na političen način. Vsaka taka akcija s protestniki in z gibanji je absolutno dobrodošla, dokler je mirna, tudi mi se na ministrstvu zelo veliko ukvarjamo z istimi stvarmi.

Ampak protestirali so proti odločitvi te vlade in vašega ministrstva.
Opravičujem se, ampak en teden se ukvarjamo samo z enim vabilom, ob tem pa imamo 180 panelistov iz 50 držav, ko je bila Slovenija v središču svetovne pozornosti, ko so bile izjemne razprave, a je žal zelo malo v medijih slišati o sami vsebini razprav in o sami podobi zunanje politike Slovenije, ki je izjemno cenjena.

Predsednica Evropske komisije je v govoru govorila o širitvi Unije, ni pa omenila specifičnega datuma kot lani Charles Michel. Ali hodijo evropski politiki v glavnem na blejski forum govorit o širitvi?
Danes zjutraj sem imela res kakovostno srečanje z zunanjimi ministri, govorili smo o vprašanjih nasledstva nekdanje Jugoslavije, 20 let je letos, ko imamo sporazum, a nasledstvena vprašanja še niso rešena. Skupaj z našimi odposlanci in s posebnimi odposlanci evropskih držav smo imeli na temo širitve zelo konstruktivne razprave, ker se danes vsi zavedamo, da moramo prestaviti v višjo predstavo, da si želimo več političnih potez kar zadeva širitev. Zahodni Balkan je zagotovo naša prioriteta, če želimo mir in stabilnost v regiji.

Omenila je, da bo poseben komisar za širitev, nekateri so iz tega razbrali, da govori tudi o tem, kar bi lahko zanimalo Slovenijo. Ali ste vi tako razumeli oziroma ali Slovenijo zanima ta resor?
Zagotovo je naša prioriteta širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, ker govorimo o naši neposredni soseščini, kjer vidimo, da so veliki politični, ekonomski izzivi, mlada generacija odhaja, potrebne so reforme in tudi ne nazadnje geopolitična, strateška nujnost je, da se Evropska unija razširi, postaja enotna in večja ter močnejša v svetovnih izzivih. Ali bo Slovenija dobila ta komisarski resor, ne morem govoriti. Nisem del pogovorov, ki potekajo na ravni predsednice Evropske komisije in predsednika vlade. Si pa želim, da bi naš kandidat, gospod Vesel, dobro opravil zaslišanje in tudi dobil njemu primeren resor, ki bo ustrezen tudi za Slovenijo.

Največji dogodek slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu bo razprava o reformi tega Varnostnega sveta. Slišali smo zelo veliko o krizi, v kateri je Varnostni svet. Ali lahko na kratko poveste, kaj bo ključen predlog Slovenije?
Ključno bo, da danes živimo v svetu z več kot 55 oboroženimi konflikti. Mi se bomo v razpravi, ki jo bo moderiral predsednik vlade, osredotočili na največje konflikte – rusko agresijo v Ukrajini, Bližnji vzhod, Sudan in na vse pozabljene preostale konflikte z namenom, da osredotočimo pogled naprej. Kaj več lahko Varnostni svet naredi glede neučinkovitega multilateralizma. Poslanstvo Varnostnega sveta je, da Združeni narodi zagotavljajo mir in varnost. Veliki in kompleksni izzivi so, ko imaš države, ki ne spoštujejo mednarodnega prava, in to je velik zalogaj tudi za Slovenijo. Ampak zelo dobro smo pripravljeni na to vlogo.

Fajon: Slovenija mora ravnati premišljeno
Dvostranska srečanja

Ob robu foruma je imela ministrica tudi več dvostranskih in drugih srečanj. Srečala se je tudi s predstavniki držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja in visokimi predstavniki za nasledstvo, na katerem so potrdili politično voljo za pospešitev razreševanja še odprtih nasledstvenih vprašanj.

Sešla se je tudi z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana in posebnimi odposlanci za to regijo. Kot je dejala ministrica, je moralni, politični in geostrateški imperativ, da pride do širitve EU-ja. "Večji in močnejši EU nam omogoča močnejši vpliv na svetovnem odru," je poudarila.

Srečala se je tudi z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mathiasom Cormannom.

Že v ponedeljek pa se je med drugim sešla z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom. Kot poroča madžarska tiskovna agencija MTI, je Szijjarto po pogovorih s Fajon in ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom sodelovanje med državama na področju gospodarstva in energetike označil za najučinkovitejše do zdaj. Dvostranska trgovina je po njegovih besedah lani dosegla nove rekorde in presegla štiri milijarde evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa bodo zaznali znatno rast. Med madžarskimi podjetji, ki se uveljavljajo tudi v Sloveniji, je poudaril madžarsko banko OTP ter naftno in plinsko družbo MOL, ki je postala druga na trgu goriv v Sloveniji. Madžarska in Slovenija po besedah ministra delita stališča tudi do širitve EU-ja, ki je po mnenju Szijjarta ključna za prihodnost povezave, še poroča MTI.