Zakaj je premier pokleknil pred predsednico Evropske komisije in zamenjal Tomaža Vesela za Marto Kos? Zakaj vlada pismo skriva? Je bil to poseg v suverenost države? In kaj novi kandidatki Marti Kos pripravlja opozicija doma in v evropskem parlamentu?
Gostje Tarče so bili: Franc Breznik, SDS, in Lenart Žavbi, Svoboda, predsednik in podpredsednik parlamentarnega odbora, ki mora potrditi kandidaturo nove kandidatke Marte Kos. V studiu so bili tudi evropski poslanec SD-ja Matjaž Nemec, nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj in Jernej Vrtovec iz NSi-ja.
Kaj piše v razvpitem pismu?
"Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije je ne le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to postavila celo rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti, predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije," je uvodoma povedala voditeljica Erika Žnidaršič.Pisma v oddaji niso pokazali, v njem pa naj bi bilo zapisano ne le to, da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zahteva umik kandidature Tomaža Vesela, ampak tudi rok za njegovo zamenjavo, ki naj bi bil 11. september.
Svoja stališča do razvpitega pisma so v debati predstavljali sodelujoči v oddaji.
"Če se spuščamo v pisma, se potem pogovarjajmo tudi o pismih, ki jih je prejemal prejšnji predsednik vlade iz Izraela ali pa Madžarske, pogovarjajmo se o vseh pismih, ki jih je dobil kakšen funkcionar v tej državi," je komentiral poslanec Svobode Lenart Žavbi. O kandidatih za komisarje je dejal, da jih tako ali tako predlaga Ursula von der Leyen, kar je primerjal z izbiro kandidatov za ministre, ki jo naredi vsakokratni slovenski premier, ki sam izbira ekipo. "Šel je (Vesel, op. n.) na sestanek s predsednico Evropske komisije in nista imela enake vizije, prav tako ni bilo neke osebne kemije med njima," je pojasnjeval razloge za Veselov odstop.
"Celotna saga z imenovanjem komisarja spominja na diletantski, amaterski odnos, ki ga ima ta vlada že od samega začetka," je bil kritičen poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec in dodal, da takšen amaterizem v Sloveniji še nekako "gre skozi", na evropskem parketu pa ne. Poslanec je prepričan, da se je pokazalo, kako "krhek" je premier Golob v Bruslju. "Nihče ga ne jemlje dovolj resno, s tem pa je okrnjen tudi ugled Slovenije," je bil neposreden Vrtovec. Dejal je, da je to poseg v slovensko suverenost. "Komisar se imenuje s soglasjem predsednice Evropske komisije, a imenovanje je pristojnost države," je še pojasnil.
"Zdelo se je, da ima Slovenija zelo dobre pogoje za to, da si lahko izbori dobrega kandidata z dobrim resorjem," je na začetku dejal SD-jev evroposlanec Matjaž Nemec in dodal, da je premier Robert Golob Ursuli von der Leyen svojo podporo zagotovil vnaprej, še preden se je vedelo, da bo kandidatka za predsednico Evropske komisije, kar naj bi mu omogočalo zelo enostaven dogovor glede komisarja. "Tomaž Vesel je v neformalnih pogovorih v Evropskem parlamentu dobil podporo," je pojasnil Nemec in dodal, da so k temu prispevali tudi socialni demokrati. "Nihče ni nasprotoval Veselovemu imenu, zato moje začudenje, zakaj je von der Leyen vztrajala pri tem," je dejal. Na vprašanje, ali bi moral Golob vztrajati, je odvrnil: "Težko rečem." Po njegovem mnenju je ključno to, ali ima Slovenija zdaj močnejše pogajalsko izhodišče ali ne.
"Na tej strani bi si želel predsednika vlade ali pa vsaj podpredsednika, težko je komentirati," je bil SDS-ov poslanec Franc Breznik kritičen do navzočnosti poslanca Žavbija, ki je v Tarči zastopal stranko Svoboda, ker Žavbi pravi, da "o tem nič ne ve". "Šele danes sem dobil odstopno izjavo Tomaža Vesela, dokument, na podlagi katerega vemo, da je postopek z gospodom Veselom končan," je povedal in vladi očital zavlačevanje. "Ne gre za ljubezen, gre za interese, politika je prostor interesov, kdor tega ne razume, kdor ne razume, kako taktično delovati na strateškem nivoju v EU-ju, ne more voditi vlade Republike Slovenije," je bil Breznik kritičen do potez premierja Goloba v povezavi z imenovanjem komisarja.
Breznik je povedal, da je pisal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in jo prosil, naj mu posreduje pismo, ki ga je poslala premierju glede izbire komisarja iz Slovenije. Dodal je, da se v pismu predsednici Evropske komisije sklicuje na pravico do dostopa do dokumentov institucij Evropske unije. Kot predsednika odbora DZ-ja za zadeve EU-ja ga med drugim zanima, kaj je bilo narobe s kandidatom Tomažem Veselom, kakšen profil kandidata išče in katere kompetence pričakuje predsednica Evropske komisije.
Breznik v petek ne bo sklical seje odbora za zadeve EU-ja
Preden lahko vlada v Bruselj pošlje uradno obvestilo o novi kandidatki za evropsko komisarko, bi moral nezavezujoče mnenje glede njene kandidature podati OEU, vendar Breznik pogojuje sklic seje odbora. Od vlade je zahteval, naj mu do danes poleg izjave Tomaža Vesela o umiku kandidature posreduje tudi pismo Ursule von der Leyen, v katerem od slovenske vlade zahteva zamenjavo kandidata. Tega, kot je dejal, ni dobil.
"To je evropski parlament, ki je dokaj desen, desnica ima po celotni svoji pahljači 375 glasov, kar je večina (52) odstotkov. To je pomemben dejavnik. Ko Slovenija predlaga kandidata, je pomembno, da predlaga kompetentnega kandidata, ki je evropsko prepoznaven," je komentiral nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj in dodal, da je v ozadju vedno "politična trgovina". "Slovenija je zdaj v to trgovino z nejasnim položajem svoje kandidatke vključena," je nadaljeval Grošelj in dejal, da se slovenska kandidatka lahko znajde tudi v slabem položaju. Po njegovih besedah je položaj v bruseljskem parlamentu bistveno bolj nepredvidljiv kot leta 2019.
Kaj so še povedali sodelujoči v oddaji Tarča, si oglejte v videu na koncu članka. Poleg izbiranja slovenskega komisarja v Evropsko komisijo je bila tema oddaje tudi zgodba o izmenjavi ruskega vohunskega para.
Kaj piše v pismu in zakaj je Golob popustil
Predsednik vlade Robert Golob in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se v ponedeljek, 2. septembra, zjutraj srečala na Brdu pri Kranju. S helikopterjem sta se odpeljala do Črne na Koroškem, kjer sta na prvi šolski dan obiskala osnovno šolo ter si v kulturnem domu ogledala razstavo in pustila odtisa dlani, poroča novinar Tarče Klemen Košak. Popoldne sta se družila še na Bledu, šla na kosilo in obiskala strateški forum. Že tistega dne je po neuradnih informacijah Tarče predsednica komisije Golobu jasno povedala, da Tomaž Vesel ne bo evropski komisar. Vesel je sporočilo od premierja očitno dobil v petek.
Okrog 12. ure sta se sestala v vladnih prostorih, Golob pa je Veselu po zanesljivih informacijah Tarče pokazal pismo Ursule von der Leyen. V njem naj bi postavila rok: Golob naj kandidata za evropskega komisarja zamenja do srede, 11. septembra. In še: da je zanjo sprejemljiva tudi kandidatka z diplomatskimi izkušnjami. Nekaj ur po sestanku je vlada javnosti sporočila, da Tomaž Vesel odstopa od kandidature.
Zunanja ministrica v Golobovi vladi in nekdanja predsednica SD-ja Tanja Fajon je tistega dne dobila sporočilo: Ursula von der Leyen želi, da Slovenija predlaga njo. "Seveda je bilo tu vprašanje oziroma želja in na neki način prošnja meni, da naj grem v to igro, ampak jaz sem od vsega začetka res govorila, da to je odločitev predsednika vlade, odločitev naše vlade," je za TV Slovenija povedala Tanja Fajon. Sporočilo sta ji po telefonu prenesli Španka Iratxe Garcia in Nemka Katarina Barley. Obe sta zelo pomembni med evropskimi socialisti. "Obe sta seveda tudi v tesni navezavi s kabinetom predsednice," je dodala Fajonova.
Te dni vsa Evropska unija čaka, da bo Slovenija uradno sporočila ime nove kandidatke. Poslanec SDS-a Franc Breznik ne želi sklicati seje odbora DZ-ja za evropske zadeve, dokler ne dobi pisma o Tomažu Veselu, ki ga je Golobu prejšnji četrtek poslala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vlada obstoja dokumenta ni zanikala, a trdi, da je pomembno samo gradivo o novi kandidatki. "Kakršne koli druge predhodne informacije oziroma komunikacija niso del vladnega gradiva," so zatrjevali na vladi. Tudi Tarča je prosila kabinet predsednika vlade za ta dokument, a ga niso poslali. Tarča je Tomažu Veselu postavila vprašanje, ali potrjuje obstoj pisma in kaj natančno je v njem pisalo. Odgovoril je, da do konca postopka tega ne bi želel komentirati. Informacije so potrdili zanesljivi viri iz Bruslja.
Razlaga, zakaj je Golob popustil Ursuli von der Leyen, pa vseeno ostaja skrivnost.
"Ona nima nobene pristojnosti, da bi dejansko ukazovala predsedniku vlade neke države, kakšnega kandidata naj ponudi. Če bi rekel, da bo komisarski kandidat Republike Slovenije Maček Muri, bi ona morala to vzeti na znanje, ga vključiti v svojo ekipo, če vse skupaj malce karikiram. [...] In tukaj se zdaj pojavi tisto ključno vprašanje. Zakaj je privolil? Imel je vse karte v rokah, da reče: 'Draga prijateljica, predsednica Evropske komisije, v resnici bi vam iz vsega srca rad pomagal, vendar Slovenija je prva imenovala kandidata, ne more biti zdaj zadnja, ki ga bo na koncu vendarle poslala v Bruselj.' In to se je zgodilo. Zakaj je to storil, pa v resnici, kolikor smo zdaj uspeli izvedeti, ve samo on," je komentirala novinarka TV Slovenija Mojca Širok.
Vlada in Svoboda vztrajata, da se je Vesel umaknil sam, ker se njegovi pogledi na delo Evropske komisije niso ujemali s pogledi predsednice komisije. Umaknil se je "zaradi različnih pogledov na delovanje prihodnje sestave Evropske komisije, ki izhajajo iz pogovora med njim in predsednico Evropske komisije," so zapisali na vladi.
Tanja Fajon, ki je bila 12 let evropska poslanka, ima drugačno mnenje. "Vedno se iščejo neki šibki členi, zagotovo tudi med šibkimi ali manjšimi državami. Na prvem mestu gre ali za šibkost kandidata ali njegove politične podpore. Ne nazadnje, lahko ni same kemije med dvema sogovornikoma – težko je soditi. Ampak mislim, da je bilo sporočilo Sloveniji – kot kaže – zelo jasno. Očitno druge poti, kot da je do zamenjave prišlo, ni bilo," je komentirala Fajonova.
Pojavile so se tudi neuradne informacije, da so bili pritiski ostrejši. Celo, da naj bi predsednica Evropske komisije zagrozila, da predloga za imenovanje slovenskega kandidata sploh ne bo poslala v Evropski parlament. "To sem slišala zgolj po kuloarjih. Ampak v resnici nikoli nisem sodelovala v razpravah, ki sta jih vodila predsednica komisije in predsednik vlade, tako da mi ozadja in podrobnosti res niso znana, zgolj to, kar preberem in kar mi povedo kolegi. Žal ne vem, kako daleč je šla ta zgodba z nezadovoljstvom iz Bruslja," je nadaljevala Tanja Fajon.
Je Golob storil napako, ker je Veselovo kandidaturo napovedal tako zgodaj, že aprila, dva meseca pred evropskimi volitvami?
"Gibanje Svoboda je takrat imelo očitne težave pri sestavljanju liste s kredibilnimi kandidati. Pred tem so se v stranki nekako sprli s številnimi vidnimi ženskami, ki so imele dobre ratinge in potem niso želele stopiti na njihovo listo. Potem so iskali neke zasilne rešitve, neznane ljudi, obstoječe ministre in tako naprej. V tem kontekstu so potem s predlogom Vesela kot kandidata za komisarja bistveno pred volitvami – zelo nenavadno, nikjer drugje v drugih državah se kaj takega ni dogajalo – skušali pokazati, da so oni še vedno tista koalicijska stranka, ki drži vse niti, ki bo predlagala komisarja, ker ima znotraj koalicije tako težo glede na preostali partnerici," je komentiral Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
"Takrat so v Bruslju vsi z začudenjem opazovali to potezo in se spraševali o razlogih. In razloge je predsednik vlade pojasnil. Rekel je: zato, ker je Slovenija svojega kandidata imenovala tako zgodaj, ker bomo imeli več časa, da se s predsednico Evropske komisije večkrat ob več priložnostih pogovorimo o resorju, ki bi bil zanimiv za našo državo. [...] Kot vidimo, se to ni zgodilo, te možnosti, če je že bila in če jo je imel, se je na koncu povsem izničila," je komentirala Širokova.
Vlada je kandidaturo Tomaža Vesela sprejela na dopisni seji med olimpijskimi igrami, 26. julija. Golob je tisti dan v Parizu obiskal slovensko hišo. Ob prihodu smo videli rokovanje s predsednikom olimpijskega komiteja, dolgoletnim znancem Franjem Bobincem in objem z Marto Kos, tiskovno predstavnico komiteja.
Sta se predsednik vlade in predsednica Evropske komisije že na Bledu dogovorila, da bo slovenska kandidatka Marta Kos? Na to kaže nenadni preobrat. Po sestanku z Golobom predsednica Evropske komisije ni več zahtevala kandidatov s političnimi izkušnjami, ampak so bili sprejemljivi tudi diplomati.
Nekdanjo veleposlanico Marto Kos je Golob pred manj kot dvema letoma vrgel čez ramo. Takratna generalna sekretarka stranke Vesna Vuković je po neuradnih informacijah izsilila njen izstop iz predsedniške tekme. V telefonskem pogovoru naj bi omenjala "dokumente o njeni domnevni preteklosti". "To ni več moja stranka," je o Svobodi takrat zapisala Marta Kos.
Kljub temu so ji iz Svobode že letos spomladi ponudili pot do komisarskega mesta. A najprej bi morala kandidirati za evropsko poslanko. "Takrat je zavrnila, ker je bilo povezano z bistveno večjimi tveganji. Tudi če bi bila prva na listi, to ne pomeni nujno še izvolitve. Lahko bi šli glasovi h komu drugemu. Treba bi bilo vlagati energijo v kampanji, bila bi izpostavljena blatenju in tako naprej," je pojasnil Lovec.
Konec prejšnjega tedna so bile okoliščine bistveno drugačne. "Zdaj pa je bila seveda vlada v stiski, takoj potrebovala je novega kandidata in Marta Kos je z bistveno manjšim tveganjem in potrebnim vložkom postala kandidatka za to super službo, ki je zdaj res na dosegu roke. Če premier z levo roko meče ljudi čez ramo, potem ko je kriza in nima kadrov, jih pa z desno vabi pod boljšimi pogoji," meni Lovec.
Poslabšanje odnosa med Veselom in Golobom bi lahko imelo posledice. Tomaž Vesel je namreč direktor enega od podjetij v tako imenovani medijski hobotnici Martina Odlazka. Tam je zdaj zaposlena tudi Vesna Vuković.
Že v ponedeljek, samo nekaj ur po tem, ko je vlada potrdila komisarsko kandidaturo Marte Kos, se je pojavil daljši kritični članek o njeni preteklosti. "Grehi nove Golobove 'super kandidatke' za evropsko komisarko: Marta Kos se je z veleposlaniške funkcije poslovila zaradi očitkov mobinga," se je glasil naslov v mediju Reporter. Marta Kos je očitke o šikaniranju zaposlenih na veleposlaništvu v Švici zavračala, a podrobnosti nadzora nad njenim delom še vedno niso razjasnjene. Pozna pa jih Tanja Fajon. "Glede na to, da sem ministrica, sem seveda seznanjena tudi s preteklostjo veleposlanic, veleposlanikov in tudi s poročili, ki so v nadzoru te hiše. Gre pa v glavnem za postopke interne narave," je dejala Tanja Fajon, ki teh postopkov pred kamero ni želela komentirati.
Vseeno pa ministrica želi, da bo Marta Kos na koncu postala komisarka, še poroča novinar Klemen Košak. "Za ugled Slovenije si res srčno želim, da bi tudi zdajšnji kandidatki Marti Kos, ki prihaja v težki situaciji, nezavidljivi situaciji, uspelo brez večjih zapletov, ker ne nazadnje je to za Slovenijo pomembno. Imamo že eno negativno izkušnjo iz preteklosti in ne želim si, da bi imeli še eno."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje