Ko bo parlament prejel uradni predlog sestave komisije, bo najprej odbor za pravne zadeve preveril morebiten konflikt interesov, nato bodo sledila vsebinska zaslišanja v odborih.

Po torkovi razgrnitvi sestave komisarske ekipe, s katero bo von der Leyen vstopila v svoj drugi mandat na čelu Evropske komisije, mora zdaj Svet EU-ja v dogovoru s predsednico dokončati postopek in seznam komisarskih kandidatov uradno predlagati Evropskemu parlamentu.

To se bo po pričakovanjih zgodilo še do konca tega tedna ali pa na začetku prihodnjega, saj v Bruslju čakajo še uradno potrditev slovenske kandidatke Marte Kos, ki jo bo drevi zaslišal pristojni odbor državnega zbora.

Ko bo parlament od Sveta, ki bo seznam predvidoma potrdil po pisnem postopku, prejel vso potrebno dokumentacijo, bo lahko uradno sprožil postopke preverjanja kandidatov za člane prihodnje komisije.

Najprej bo parlamentarni odbor za pravne zadeve (Juri) preveril izjave komisarskih kandidatov o interesih, pri čemer lahko v primeru nejasnosti kandidata zaprosi za dodatna pojasnila ali ga povabi na razgovor, je danes v Strasbourgu povedal predsednik odbora Ilhan Kjučjuk iz vrst liberalcev (Renew).

"Ocena odbora temelji izključno na izjavi komisarskih kandidatov o interesih. Oceni, ali obstaja potencialni oziroma dejanski konflikt interesov glede na portfelj, ki ga bo kandidat vodil kot komisar," je pojasnil.

Preverjajo tako finančne kot druge interese. Če ugotovijo, da ni konflikta interesov, gre lahko kandidat na vsebinsko zaslišanje pred pristojni odbor parlamenta. Če ugotovijo, da obstaja konflikt interesov, pa kandidatu predlagajo rešitev, da bi ga odpravil. Kot je še dejal Kjučjuk, v skrajnem primeru odločijo, da komisarski kandidat ni primeren za opravljanje položaja.

Sorodna novica Marta Kos: Vso svojo kariero sem gradila na lastni integriteti in neodvisnosti

Bolgarski evroposlanec je povedal, da so pred petimi leti za pregled vseh izjav o interesih, ki poteka za zaprtimi vrati, potrebovali med 24 in 48 urami. Kdaj bi lahko pregled začeli, ni mogel napovedati.

"Ocena odbora Juri je ključni pogoj za začetek zaslišanj," je poudaril Kjučjuk. Vsebinska zaslišanja posameznih kandidatov pred odborom ali več odbori, pristojnimi za področja, ki jih bodo kot komisarji pokrivali, se bodo torej lahko začela šele po zaključku postopka na odboru za pravne zadeve.

Zaslišanja trajajo tri ure

Še pred začetkom zaslišanj bodo parlamentarni odbori kandidatom poslali pisna vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti. Zaslišanja, ki bi lahko potekala sredi oktobra ali na začetku novembra, bodo predvidoma trajala tri ure.

Za uspešno opravljeno zaslišanje morajo kandidata podpreti koordinatorji političnih skupin, ki imajo v odboru najmanj dve tretjini članov. Če ne zbere zadostne podpore, lahko kandidatu pošljejo dodatna vprašanja ali pa ga povabijo na dodatno zaslišanje. Če tudi nato ne zbere dvotretjinske podpore, o njem glasujejo vsi člani odbora oziroma odborov, ki so ga zaslišali. Za potrditev potrebuje navadno večino.

Pred komisarskimi kandidati je tako – tudi zaradi okrepljene moči skrajno desnih političnih skupin – zahtevno parlamentarno sito. Od leta 2004 je parlament pri vsakem sestavljanju komisije zavrnil vsaj enega kandidata, leta 2014 je na zaslišanju padla tudi slovenska kandidatka Alenka Bratušek.

Pred petimi leti se je prvič zgodilo, da je zaradi konflikta interesov dva kandidata zavrnil že odbor Juri, in sicer iz Romunije in Madžarske. Francosko kandidatko pa je nato na zaslišanju zavrnil pristojni odbor.

Komisarski kandidati so se danes že sestali v Bruslju, na srečanju pa ni bilo slovenske kandidatke Kos zaradi zaslišanja v DZ-ju.

Medtem se v Bruslju in Strasbourgu, kjer poteka plenarno zasedanje parlamenta, že pojavljajo ugibanja o tem, kdo bi lahko bil tokrat žrtev parlamentarnih zaslišanj.

Sorodna novica Madžarska kritična do menjave Varhelyija kot komisarja za širitev EU-ja

Nekaj nezadovoljstva v političnih skupinah

V Evropski ljudski stranki (EPP), iz katere prihaja 14 kandidatov, so zadovoljni z izkupičkom in resorji, ki so jih dobili. Je pa del največje politične skupine v Evropskem parlamentu, predvsem poslanci iz Španije, nezadovoljen, ker je španska socialistka Teresa Ribera dobila podpredsedniški položaj v komisiji.

Po neuradnih informacijah virov v skupini je sicer vodstvo EPP-ja naklonjeno temu, da bi na zaslišanjih v pristojnih odborih dali zeleno luč celotnemu kolegiju von der Leyen.

Bi pa morebiten neuspeh Ribere na zaslišanju najverjetneje imel za posledico, da bi padel tudi po en kandidat EPP-ja in skupine Renew, je dejal vir v EPP-ju. Ob tem je kot najšibkejši člen v svoji politični skupini omenil Bolgarko Ekaterino Zaharievo, v Renew pa slovensko kandidatko Marto Kos, ki ji je von der Leyen dodelila širitveni resor.

V skupini socialistov (S&D) so medtem nezadovoljni predvsem s tem, da je italijanski minister za evropske zadeve Raffaele Fitto iz skrajno desnih Bratov Italije dobil podpredsedniški položaj.

Po navedbah virov v tej skupini bodo zato še pred zaslišanji zahtevali umik Fitta s podpredsedniškega mesta. Tudi Zeleni in Renew so kritični do imenovanja Fitta za izvršnega podpredsednika Evropske komisije za kohezijo in reforme.

Od uspešnosti kandidatov na zaslišanjih bo odvisno, kdaj bo začela nova Evropska komisija delovati. Viri v komisiji menijo, da je še vedno možno, da delo začne 1. novembra.