Odbor DZ-ja za zadeve Evropske unije je z devetimi glasovi za in petimi proti podprl kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko.

Mahnič: Nevarnost za zavrnitev v Bruslju

Poslanec Žan Mahnič (SDS) je na seji odbora glede na pisanje medija Politico, da naj bi bila Marta Kos med petimi kandidati, ki naj bi bili v nevarnosti za zavrnitev pred Evropskim parlamentom, predlagal, naj se Marti Kos da čas za morebiten razmislek o odstopu, da ne bi zapravljali časa. Poslanci koalicije so predlog označili za norčevanje iz kandidatke in državnega zbora. Predlog ni šel na glasovanje.

Marta Kos: Sem predana Evropejka

Sorodna novica Kandidate za evropske komisarje pred imenovanji čakajo preverjanja in zahtevna zaslišanja

Marta Kos je v uvodu predlagala, da kot evropska komisarka v svojem mandatu enkrat letno poroča DZ-ju oziroma odboru za zadeve Evropske unije, in sicer po tem, ko bo letni govor v Bruslju že opravila predsednica Evropske komisije.

"Zelo sem vesela, da sem dobila področje, ki je pomembno za Slovenijo, ki je prioriteta Evropske komisije in kjer bodo tudi lahko najbolj prišle do izraza moje kompetence," je navedla.

Prepričana je, da izpolnjuje vse tri lastnosti, ki jih po Lizbonski pogodbi mora imeti kandidat za člana Evropske komisije. Meni namreč, da je v svoji karieri dokazala potrebne kompetence. "Imam politične in voditeljske izkušnje iz 35 let dela na različnih področjih, od vlade, gospodarskih druženj, zasebnega sektorja, izkazala pa sem se tudi pri vodenju nevladne organizacije. Za to delo sem prejela številna priznanja in nagrade, posebej sem ponosna na tiste, ki sem jih prejela za opravljanje dela veleposlanice, pa tudi za dosežke v uspešni mednarodni karieri," je izjavila.

Bila je vodja vladnega urada za komuniciranje (tedaj še informiranje), sedem let je bila veleposlanica, v Nemčiji je za to dobila eno najvišjih nemških odlikovanj, osem let je bila direktorica podjetja iz Švice, dve leti je delala na Gospodarski zbornici Slovenije, je naštevala.

Marta Kos je po lastnih besedah že vse življenje predana Evropejka in zavezana skupnemu evropskemu projektu. Dejala je, da so cilji in vrednote Evropske unije sveti, pri tem pa naštela mir, svobodo, človekovo dostojanstvo, človekove pravice, prepoved diskriminacije na podlagi spola in drugih osebnih okoliščin, demokracijo, enakost – še posebej moških in žensk, ter pravno državo. Napovedala je, da se bo vedno borila proti socialni izključenosti, delala za trajnostni razvoj in delovala v korist ter blaginjo državljanov članic Evropske unije.

Kot tretjo lastnost, ki jo po lastnih besedah izpolnjuje, je poudarila neodvisnost. "Pri svojem delu sem neodvisna in poštena. Vso svojo kariero neodvisne novinarke v javnih domačih in tujih medijih do diplomacije in zasebnega sektorja sem gradila na lastni integriteti in neodvisnosti, kar je zdaj še toliko pomembnejše za mesto komisarke, saj komisarji Evropske komisije delajo za Evropsko unijo in vse njene državljane, ne le za državo članico," je poudarila.

Razkrila je, da je od predsednice Evropske komisije že prejela, kot se je izrazila, "mandat oziroma tako imenovani mission letter". Zato je samo sebe naslavljala kot "imenovana komisarka".

Podala je kratko oceno programa Evropske komisije v primerjavi s programom, ki je veljal za prejšnji mandat. "Takrat sta digitalni in zeleni prehod res bila v ospredju, ampak treba je bilo narediti korekture. To pomeni: ne odmikamo se od zelenega in digitalnega prehoda, delamo pa ga bolj trajnostno usmerjenega in tudi socialno vzdržnega, v okviru evropskega stebra socialnih pravic, kar pomeni, da bo treba, kar seveda nas čaka kot pomembna naloga, v vseh prizadevanjih za konkurenčnost evropskega gospodarstva in obvladovanja podnebnih sprememb iskati ves čas ravnovesje z našim socialnim modelom."

Kot eno izmed prioritet je postavila "nov načrt blaginje" in konkurenčnost našega gospodarstva, saj glede na poročilo Maria Draghija Evropa na področju naložb v raziskave in investicije zaostaja že 15 let za glavnimi tekmeci. "Nadaljnje širitve ne bomo mogli izpeljati ali pa bodo bistveno težje, če ne bomo poskrbeli za konkurenčnost našega gospodarstva," je poudarila. "Vse bolj se zavedamo, da moramo tudi v Evropi proizvajati strateško pomembne izdelke in ne biti odvisni od držav, tudi ki sem jih prej omenila," je dejala. Omenila je Kitajsko in ZDA.

Odprta vrata Ukrajini

Kandidatka je nato govorila o vojni v Ukrajini. Navedla je, da je podpora Evropske unije Ukrajini nesporna, saj gre tudi za našo, evropsko varnost, svobodo in vrednote. "To je potrditev, da bo finančna, politična in vojaška podpora Evropske unije Ukrajini ohranjena, dokler bo potrebno," je navedla. V sklopu njenega (prihodnjega) resorja je tudi obnova Ukrajine, ki je po njenih navedbah vredna 60 milijard evrov. Pomoč Ukrajini tudi pomeni, da ji puščamo odprta vrata za vstop v Evropsko unijo. "Postopek je že sprožen in Ukrajina je skupaj z Gruzijo in Moldavijo kot kandidatkama, ki na poti pridruževanja gradita močne trgovinske sporazume in dogovore o prosti trgovini, močno motivirana za začetek potrebnih reform glede širitve," je izjavila Kos.

Kot enega največjih izzivov približevanja oziroma vključevanja Ukrajine v Evropsko unijo vidi na področju kmetijstva. "Ukrajina ima eno tretjino pridelovalnih površin Evropske unije in tretjina proračuna Evropske unije je namenjena kmetijstvu. To pomeni, da ne bo moglo priti do vstopa Ukrajine v EU, dokler ne bomo uredili tega izjemno pomembnega segmenta kmetijstva in prehrane. Seveda bi bilo najpreprosteje pustiti poceni žitu ali drugim izdelkom iz Ukrajine, ampak to bi seveda pomenilo smrt naših kmetov," je izjavila.

Širitev Evropske unije je po njenem mnenju strateška, gospodarska in varnostna prioriteta. "Med državami Zahodnega Balkana si želimo nadaljnjega napredka in odpiranja novih poglavij, predvsem v Črni gori, novega zagona v Severni Makedoniji, Albaniji, Srbiji, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini."

Spremenjene varnostne razmere

Poudarila je pomembnost vlaganj v obrambo. Načrt Evropske unije namreč napoveduje oživitev evropske obrambne unije, kar po njenih besedah pomeni znatno povečanje naložb v obrambo in obrambno pripravljenost držav članic. Varnostne razmere v okolici so se namreč precej spremenile, je poudarila.

Migracije in zaščita meja

Glede migracij je dejala, da mora biti Evropska unija precej bolj prilagodljiva, fleksibilna in se mora znati sproti odzivati na razvoj dogodkov. Spomnila je, da je bila leta 2015 veleposlanica v Nemčiji in takratna nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila kulturo dobrodošlice. Ta pa je hitro naletela na meje dejanskih zmogljivosti držav in tudi odporov.

Po njenem mnenju se mora reševanje migrantske problematike osredotočati na temeljne vzroke, zakaj ljudje odhajajo iz svojih držav; obsegati pa mora tudi učinkovit mejni nadzor in zajezitev tihotapljenja migrantov – ob spoštovanju človekovih pravic in pravice do mednarodne zaščite.

Kaj pa meni o dejanski širitvi Evropske unije

Sorodna novica Madžarska kritična do menjave Varhelyija kot komisarja za širitev EU-ja

Po skoraj eni uri se je naposled neposredno lotila področja, na katerem bo delovala, če bo potrjena kot evropska komisarka za širitev. Meni, da lahko širitveni proces Evropske unije širi tudi mir v Evropi, zato je širitev geostrateški, ekonomski in moralni imperativ. Poudarila je, da imajo od širitve koristi tako nove članice kot Unija sama.

Poudarila je, da širitev ni enosmerni proces. Ne prilagajajo se samo kandidatke, tudi Evropska unija se mora prilagajati na način, da izboljša svoje "absorpcijske sposobnosti". Kos je zato napovedala, da bo imela besedo tudi pri notranjih politikah, ki se na to nanašajo.

Poseben poudarek bo dala preverjanju oziroma zagotavljanju, da se bo denar, ki ga bodo prejele države kandidatke, uporabljal za to, "da se bodo stvari tam dejansko spreminjale na bolje".

Poslanska razprava

Poslanec SD-ja Jonas Žnidaršič je menil, da je Marta Kos v predstavitvi potrdila strokovnost in poznavanje delovanja Evropske unije. Presodil je, da je resor širitve in sosedske politike eden izmed pomembnejših v Evropski komisiji. "Živimo namreč v zelo negotovih časih. Svet se spoprijema z zgodovinskimi, geopolitičnimi in varnostnimi spremembami, te nove geopolitične spremembe pa so odprle tudi nove priložnosti za nadaljnjo širitev Evropske unije. Širitveni proces na Zahodni Balkan in Vzhodno Evropo je postal namreč nova geopolitična realnost in prioriteta," je izjavil.

Poslanec SDS-a Andrej Poglajen je spomnil na njene izjave z 20. marca 2020, češ da si Slovenija zapira odnose z Rusijo in da si želi normalnih odnosov tako z Rusijo kot tudi Belorusijo. Spomnil je tudi na kritičnost kandidatke do tedanje vlade Janeza Janše, ki se je po njeni oceni odmaknila od Rusije in se premaknila proti ZDA. To izjavo je podala štiri dni po prvem obisku tedanjega premierja Janše v Kijevu. "Ali se vam ne zdi sramotno, da se danes potegujeta za resor razširitve, pod katerega spadata tako Ukrajina kot recimo tudi Moldavija, v kateri ruska vojska še vedno nezakonito okupira del tamkajšnjega ozemlja," je dejal kandidatki. Obregnil se je tudi ob njeno poslovanje, rekoč, da velik del poteka z Mestno občino Ljubljana, pa z Olimpijskim komitejem Slovenije. Pozval jo je tudi, naj bolje razkrije postopek izbire kandidata v Sloveniji, saj je ta dvignil precej prahu.

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je zatrdil, da je Marta Kos v evidencah zavedena kot vir nekdanje jugoslovanske službe državne varnosti, in presodil, da je zaradi tega popolnoma neprimerna za funkcijo v Evropski komisiji. Glede na njene nedavne izjave je nadalje zatrdil, da je povsem proruska in tudi zato ne sme v Evropsko komisijo.

Na očitke o proruskosti ni odgovorila, dejala je le, da upa, da bodo rešitev za vojno v Ukrajini v Evropski komisiji našli skupaj. Zatrdila je, da nikoli ni bila članica službe državne varnosti, in dejala, da so ti "seznami" popolnoma nekredibilni.

Ozadje

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v torek v Strasbourgu že predstavila sestavo nove Evropske komisije. Čeprav v Sloveniji postopek imenovanja Marte Kos uradno še ni končan, je sporočila, da bo slovenska komisarska kandidatka v primeru potrditve v novi sestavi Evropske komisije pristojna za širitev EU-ja.

Poslanec SDS-a in predsednik odbora DZ-ja za zadeve EU-ja Franc Breznik je sicer nujno sejo sklical v torek, potem ko je predsednica Evropske komisije v DZ posredovala pismo z dne 5. septembra, v katerem je premierja Roberta Goloba pozvala k zamenjavi komisarskega kandidata Tomaža Vesela.

Breznik je namreč sklic seje odbora pogojeval s posredovanjem odstopne izjave Vesela in omenjenega pisma.

Preden bo lahko zasedla položaj evropske komisarke, bo morala Marta Kos prestati še zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta, kjer bo potrebovala najmanj dvotretjinsko podporo. Po zaslišanju vseh komisarskih kandidatov bo moral Evropski parlament celotno komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju.

Politico Marto Kos uvrstil med kandidate, ki imajo največ možnosti za zavrnitev

Spletni portal Politico je Marto Kos uvrstil med pet kandidatov za evropske komisarje in komisarke, za katere ocenjujejo, da obstaja največja verjetnost, da na odborih Evropskega parlamenta morda ne bodo potrjeni. Od leta 2004 so namreč evroposlanci v okviru zaslišanj v sklopu vsakokratnega sestavljanja Evropske komisije zavrnili vsaj enega kandidata, skupno pa so jih kot neustrezne ocenili sedem. Med njimi je bila leta 2014 tudi takratna slovenska kandidatka Alenka Bratušek.

Marta Kos bo na zaslišanju pred odborom Evropskega parlamenta po navedbah Politica najverjetneje deležna vprašanj o svojih kompetencah, povezav z enim največjih lobističnih podjetij na svetu Kreab ter očitkov o sodelovanju z jugoslovansko tajno službo SDV, ki jih je poudarila predvsem evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS). Marta Kos je sicer navedbe ostro zavrnila in dodala, da gre za poskuse diskreditacije.

Poleg slovenske kandidatke je Politico med peterico tistih, katerih zavrnitev ocenjujejo kot najverjetnejšo, vključil še madžarskega kandidata Oliverja Varhelyija, belgijsko kandidatko Hadjo Lahbib, bolgarsko kandidatko Ekaterino Zaharievo in kandidata Malte Glenna Micallefa.