Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) se spopada z velikimi izzivi, v ospredju so vojna v Ukrajini in razmere na Bližnjem vzhodu. Grossi je v dveh letih, odkar traja vojna v Ukrajini, večkrat obiskal jedrsko elektrarno v Zaporožju, kot pravi, so razmere zelo resne. "Če pogledate, kaj se je dogajalo v zadnjih tednih in mesecih, boste opazili, da je kar naprej nekaj, kar nas peha bliže katastrofi. Na primer, avgusta je gorel eden od velikih hladilnih stolpov jedrske elektrarne," je dejal o dogodkih v Zaporožju.

Iranski jedrski program in možnost izraelskega napada na energetske objekte pa sta se z zaostritvijo razmer v Libanonu v zadnjih dveh tednih vrnila v ospredje delo agencije, na čelu katere je od leta 2019.

Več v pogovoru.

Sorodna novica Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Sloveniji priporoča, naj izkoristi svoje izkušnje

Vaša agencija in vi osebno, saj ste diplomat, ste sredi viharja. Pred enim mesecem ste položaj v jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini, ki jo zasedajo ruske sile, opisali kot, citiram, negotov. Ali lahko domnevamo, da je tveganje jedrske nesreče na tem območju zelo visoko?
Vedno je navzoče. Sprejeti moramo temeljno dejstvo: to je vojno območje, območje bojev in ta jedrska elektrarna je na frontni črti. Ne blizu, ne v isti pokrajini, prav na frontni črti je. Na eni strani reke je ozemlje, ki ga nadzira Ukrajina, na drugi strani reke pa ozemlje, ki ga nadzira Rusija. Osebno sem bil večkrat tam. Tam imamo stalno ekipo. Ko pridemo tja, moramo prečkati frontno črto in vsakič je zelo napeto. Minska polja, prav nič prijetno ni. Če pogledate, kaj se je dogajalo v zadnjih tednih in mesecih, boste opazili, da je kar naprej nekaj, kar nas peha bliže katastrofi. Na primer, avgusta je gorel eden od velikih hladilnih stolpov jedrske elektrarne. Brezpilotni letalniki kar naprej preletavajo elektrarno, žal se nenehno dogajajo stvari, ki povečujejo nevarnost. Včasih me vaši kolegi v Evropi in Ameriki sprašujejo, kako blizu katastrofe smo. Zelo blizu smo in zelo daleč. Vojna je. Lahko je zatišje, naslednji dan pa že zelo napet položaj.

Nekaj takega se torej dogaja prvič v zgodovini?
Tako je, česa takega še ni bilo. To je nekaj popolnoma novega. Zato je bil tudi odziv agencije popolnoma nov. V smislu, da smo tako rekoč vsilili svojo navzočnost tam. Ves čas smo tam. To je zelo neobičajno, saj moramo seveda ves čas ohranjati dialog z Ukrajino, ki je pravno lastnica elektrarne, toda stvarnost je popolnoma drugačna. Elektrarno nadzira Ruska federacija, zato moramo sodelovati z ruskim vodstvom. Nekaterim to ni všeč, toda vztrajamo, da je to edina pot. Če želimo preprečiti, da bi se zgodilo kaj resnega, jedrska nesreča z resnimi radiološkimi posledicami, si moramo umazati roke. Ni druge poti.

Še eno pereče vprašanje sta Iran in njegov jedrski program, ki je ena izmed morebitnih izraelskih vojaških tarč. Pred tremi tedni ste se v New Yorku pogovarjali z novim iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem in bili optimistični, da boste oktobra obiskali Iran. Zdaj se je položaj popolnoma spremenil.
Tako je, popolnoma prav imate. Srečal sem se z Aragčijem, z njim sem sodeloval že v preteklosti, ko je bil jedrski pogajalec zdajšnje administracije predsednika Rohanija. Delal je pri ministru Džavadu Zarifu. Potem je prišla nova vlada s pokojnim predsednikom Raisijem in ni deloval. Zdaj se je vrnil in se torej že poznava. To je manjša prednost, saj pozna ta vprašanja. V New Yorku sva se pogovarjala. Razveselilo me je, da se nova administracija želi znova pogajati z nekdanjimi partnerji, da bi se premaknili naprej. Varčen sem z besedami, saj ne vemo, kaj je mogoče storiti. Toda recimo, da si prizadevamo za nekakšen dogovor. Ker smo mi poroki dogovora, ki ga dosežemo s pogajanji, je to pomembno. Dogovorila sva se, da bom prišel v Teheran na srečanje s predsednikom Pezeškjanom. Nič ni boljšega od osebnega stika. Hočem mu prisluhniti, razumeti, kaj meni o programu. Upam, da bom imel priložnost, da mu povem, kaj sam menim, kaj naj bi storil Iran. Prav imate, zdaj je seveda vse skupaj malo težje, saj lahko sledi vojaško posredovanje, ne vem. Položaj je negotov, toda upam, da se ne bo zgodilo nič resnega in bomo tam lahko nadaljevali svojo jedrsko diplomacijo.

Še vedno verjamete, da boste oktobra šli v Teheran?
Mislim, da moramo to storiti v vsakem primeru, saj ni več veliko časa. Dogovor je v tem trenutku žal le prazna lupina. V prihodnjih mesecih bodo samodejno znova vzpostavljene nekatere sankcije. Vse, kar je ostalo od dogovora, bo popolnoma izginilo. V ZDA bodo kmalu volitve, dobili bomo novo administracijo, prepričali se bomo, kakšno pot delovanja si bo izbrala. Iranskim sogovornikom sem povedal, da ne smemo sedeti križem rok, medtem ko se to dogaja. Diplomacija se je ustavila, iranski jedrski program pa ne, nadaljuje se. Spoprijeti se moramo s tem položajem in storiti, kar moremo, da bi agencija tam nadaljevala svoje delo.

Če povzameva, v kakšnem svetu torej živimo? Je veliko nevarnejši kot pred dvema, tremi leti?
Mislim, da je. Ne bi rekel, da v preteklosti še nismo bili v podobnem položaju. Zgodovina ni linearna, to v Sloveniji veste. Imamo vzpone in padce, toda rekel bi, da je trenutni položaj zelo zapleten, zlasti za nas v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo. V nekaterih izmed kriz, govorimo o Rusiji in Ukrajini, Bližnjem vzhodu, Korejskem polotoku, je jedrska energija zelo pomembna.

Svet je zapleten, Slovenija pa malo manj. Precej dobro jo poznate, bili ste tudi veleposlanik za Slovenijo, ko ste služili na Dunaju. Sem ste prišli sredi živahne polemike o slovenskem jedrskem programu. To je še odprto vprašanje. Kakšna je vaša vloga tu, kakšno vlogo ima agencija?
Agencija je platforma, ki vsem državam ponuja norme, standarde, tehnično podporo. Zlasti z vidika slovenskih državljanov je zelo pomembno vedeti, da bo, za katero koli pot delovanja se že bodo odločili, vse potekalo z roko v roki z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Menim, da je to najboljše jamstvo za to, da bo nadaljnji razvoj jedrskega programa potekal normalno in usklajeno. Optimističen sem glede jedrskega programa v tej državi. Že danes ima jedrska elektrarna zelo pomemben prispevek v električno omrežje države. Vse skupaj se tudi sklada z zelo jasnim trendom v Evropi, v svetu in na svetovnem jugu. Ne bom trdil, da se vsi odločajo za jedrsko energijo, toda opazna je jasna težnja k vrnitvi k jedrski energiji zaradi številnih tehničnih vidikov.

Veliko je gospodarskih, finančnih vprašanj, zlasti zato, ker to ni poceni. Kaj bi svetovali slovenskim državljanom? Imeli bodo možnost odločati o tem. Kje lahko dobijo nepristranske in razumljive podatke o tem?
Najprej je zelo pomembno, to opažam, toda vseeno na splošno to svetujem ... Hvala za priložnost, tole je namreč ena od možnosti: z objavami v tisku in z živahno javno razpravo o možnostih, ki jih ima država. V energijski politiki ni rešitve, ki bi ustrezala vsem. Vaš položaj je podoben tistemu v nekaterih vaših sosedah, a je lahko popolnoma drugačen kot v drugih. Pomembne so tehnološka osnova, prvine, ki jih morda imate ali pa ne, ko gre za orodja, s katerimi poganjate svoje gospodarstvo. Za Slovenijo je jedrska energija po mojem mnenju zelo primerna. Država ima zelo lepo tradicijo na tem področju. To ni za vsakogar. Država že več kot 50 let zelo varno izrablja jedrsko energijo, ima tehnološko osnovo in strokovnjake, zaradi česar je zelo primerna za to. Seveda je treba razmisliti še o drugih pomembnih stvareh, o financiranju in številnih drugih. To je dolgoročna rešitev, jedrska elektrarna deluje stoletje.
Nekaj izjemnega, kajne? Sto let. Na začetku gre res za velik kapitalski vložek, dolgoročno pa je to precej logična rešitev.

Še zadnje vprašanje. Vrniva se h geopolitiki. Slovenija je nestalna članica Varnostnega sveta OZN-a. Tudi vi ste v New Yorku. Ali lahko Varnostni svet OZN-a kako pomaga vaši agenciji? Diplomat ste …
To je zanimivo. V teh zelo nenavadnih okoliščinah, v katerih živimo, ni prvič v zgodovini, da je Mednarodna agencija za jedrsko energijo spregovorila v Varnostnem svetu. To je postal precej reden dogodek, če ne celo rutina. Imel sem zadovoljstvo sodelovati z zunanjo ministrico Fajon, z veleposlanikom in vašim stalnim predstavnikom v New Yorku. Srednje velike države, kot je Slovenija, lahko igrajo pomembno vlogo, ko gre za svetovanje v Varnostnem svetu in informativne obiske generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Na primer v povezavi z dogodki v Ukrajini sem prav v Varnostnem svetu pojasnil številna temeljna načela, ki jih je treba spoštovati, da tam ne bi bilo nesreče. Deležni smo bili široke podpore. Zanimivo, politična delitev je tam jasna, toda vse članice, deset nestalnih in pet stalnih, se je takrat strinjalo. Navsezadnje je to najvišji organ za ohranitev miru in varnosti v svetu. Za nas je navzočnost tam nujna. Slovenija mi je veliko pomagala.