Tudi na tokratnem festivalu, ki ga vsakoletno pripravlja Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, bodo gledalci videli različne žanre. Praviloma na festivalu sodeluje šest uprizoritev, vendar jih je selektorica tokrat izbrala sedem.

Letošnja selektorica, sicer dramaturginja in sodelavka 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, Kaja Novosel je izbirala kompleksne in vsebinsko polne uprizoritve. Po lastnih besedah je opazila, da so med predstavami ljubiteljskih gledališč še vedno v ospredju komedije, ki bolj privlačijo občinstvo od resnejših vsebin, ki pa bi se jih po njenem mnenju tudi ljubiteljska gledališča morala večkrat lotevati.

Selektorica je v program uvrstila žanrsko raznolike in večnivojske predstave, saj sta pravi komediji le dve. To sta Finida Gledališča Toneta Čufarja v režiji Vida Klemenca in Popolni tujci Šentjakobskega gledališča Ljubljana v režiji Jasmina Kovica. Na sporedu sta tudi dve absurdni komediji, pri katerih se prepleta več žanrov, to sta Žabe Koroškega deželnega teatra v režiji Žige Medveška in Goli pianist gledališča Zarja iz Celja.

V programu je še trojica dram. KUD Fofite iz Medvod se je lotil znane Sartrove eksistencialne drame Zaprta vrata v režiji Marka Čeha, gledališki studio Dramatikon drame Dan, ko je padel sneg v režiji Ajdina Huzejrovića, Loški oder Škofja Loka pa Agate Visoške, ki jo je režirala Tatjana Peršuh.

Nekatere gledališke skupine so stalnica Čufarjevih dni in tudi drugih festivalov ljubiteljskih gledališč ter so čvrsto usidrane v krajino najboljšega, kar slovensko ljubiteljsko gledališče ponuja. Na kakovost uprizoritev pa nedvomno posebej vplivajo produkcijska izhodišča – torej ali ima gledališka skupina svoje prostore, tehniško podporo in finančne zmožnosti za plačilo profesionalne umetniške ekipe, režiserja, scenografije in kostumografije. "Del slovenskega ljubiteljskega gledališča se blago, a vztrajno profesionalizira, kar vodi v vedno večje kvalitativne odklone," je pojasnila Kaja Novosel.

Nekatere gledališke skupine, ki imajo sicer skromnejše izvedbene pogoje, lahko prepričajo z izrednim navdušenjem in voljo za raziskovanje gledališkega mehanizma in misli. Ob tem je selektorica poudarila pomen tega, da lokalne skupnosti podprejo voljo gledaliških zanesenjakov in gmotno podprejo produkcijo. Na ta način zagotavljajo stabilne pogoje za delo in umetniški razvoj gledališča, ki bogati kulturno dogajanje v skupnosti.

Sorodna novica Na festivalu ljubiteljskih gledališč slavil Loški oder s Predstavo Hamleta v vasi Spodnja Mrduša

Tudi predsednik organizacijskega odbora Čufarjevih dni Jože Osterman je prepričan, da je treba v kulturni politiki bolj pogledati na ambiciozne skupine, ki nimajo dobre podpore in možnosti za sistematično delo. "To je zelo pomembno za nadaljnjo usodo ljubiteljskega gledališča," je dejal in dodal, da bi lahko tej temi posebno pozornost namenili tudi v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in na Čufarjevih dnevih. Pri organizatorjih se je porodila tudi ideja, da bi v prihodnje morda lahko del programa posebej namenili finančno manj podprtim gledališkim skupinam.

Na 36. Čufarjevih dnevih je slavil Loški oder Škofja Loka s Predstavo Hamleta v vasi Spodnja Mrduša. Občinstvo je za najboljšo predstavo izbralo komedijo Kajmak in marmelada Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.