Vodja odseka za znanosti o okolju na Inštitutu Jožefa Stefana Milena Horvat, ki že vrsto let spremlja obremenjenost naših teles s strupenimi kemikalijami v okolju, opozarja na previdno zmernost. Pred dnevi je na dogodku Odlični v znanosti, ki ga pripravlja Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, predstavila izsledke nedavne pilotne študije o izpostavljenosti otrok v severovzhodni Sloveniji tako imenovanim večnim kemikalijam oziroma, strokovno, per- in polifluoroalkilnim snovem. Ugotovili so zmerno izpostavljenost tem kemikalijam, ki je primerljiva z rezultati drugih evropskih študij. "Vendar pa so te kemikalije vseeno navzoče in jih povezujemo z nekaterimi vzroki, kot je npr. priključitev na lokalni vodovod. Ugotovili smo tudi, da je vsebnost teh kemikalij povezana s pridelavo lokalne hrane, ta pa je lahko posledica uporabe te vode."

Skrita epidemija, ki se že kaže na zdravju

Večne kemikalije so zelo obstojne, po večini gre za organske spojine, ki se uporabljajo za različne namene – od "prevlek v teflonskih posodah do oblačil, za katera želimo, da se madeži nanje ne primejo". Imajo pa še eno lastnost, razlaga, in sicer to, da se nalagajo tako v ekosistemu kot tudi v organizmu. "To se nabira in se ne izloča, v življenju se lahko kar nakopičijo, to pa ni zanemarljivo. In če smo temu izpostavljeni vse življenje, seveda ni najbolje za nas."

Govorimo o tihi pandemiji, poudarja. Teh kemikalij ne vohamo, ne čutimo, ampak se nabirajo počasi. Premalo vemo o kumulativnem, torej vzajemnem delovanju teh snovi, saj so študije po večini narejene le za posamično. Kot poudarja Milena Horvat, študije potrjujejo vpliv na hormonski sistem, razvoj centralnega živčevja, nastanek nevrodegenerativnih bolezni in tako naprej.

Previdno in razumno z okraski, lučkami in umetnimi drevesci

V pogovoru opozarja na senčno plat božičnih okraskov, ki jih v tem obdobju množično nakupujemo. "Številne študije ugotavljajo, da dve tretjini teh izdelkov vsebujeta snovi, ki so lahko zelo nevarne za zdravje – strupene kovine, kot so svinec, kadmij in krom. Tako umetna drevesa kot okraski lahko vsebujejo ftalate, ki motijo delovanje hormonskega sistema." Sporne kemikalije so lahko tudi v prazničnih lučkah, še posebno tistih starejše izdelave.

Lučke, ki jih razpenjamo doma, lahko vsebujejo organske spojine, v katerih je brom. Te spojine so negorljive, zato jih tudi sicer veliko uporabljajo pri izdelavi pohištva, preprog in avtomobilov. Milena Horvat svetuje umivanje rok, ko te predmete prijemate v roke, še posebno pri otrocih, in pogostejše sesanje doma.

Kot poudarja, je industrija vedno nekaj korakov pred nami. Ko za katero izmed snovi dokažejo, da je neizpodbitno nevarna, jo umaknejo iz prodaje, a imajo hkrati že pripravljene nadomestke, za katere pa je treba znova dokazati potencialno nevarnost. Tak primer je bisfenol A. "Tak način je ekonomsko določen, a je vendarle dvorezen meč. Stroški zaradi obolevnosti in izpostavljenosti tem kemikalijam znašajo milijarde evrov."

Z darili si dostikrat podarjamo tudi skrite kemikalije

Previdnost svetuje tudi pri nakupu plastičnih igrač. V njih se lahko najdejo ftalati, bisfenoli in drugi. Pri otrocih, ki imajo majhno maso in volumen, morajo biti te količine še posebno nizke. "Svetujem, da ljudje preberejo deklaracije, da izdelki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, a niti to ni zagotovilo, da je res tako. Pri izbiri daril bi morali biti bolj inovativni in najti primernejše igrače."

Previdnost svetuje tudi pri nakupu kozmetike. "Težava so parfumi in vrsta aditivov, kot so parabeni, triklosan …" Pri tem spomni, da so v prejšnjih letih v okviru nacionalnega humanega monitoringa opazili odstopanje pri količini parabenov v urinu mladostnic in mladostnikov, ki – kot je znano – v tem življenjskem obdobju začenjajo segati po kozmetiki.

Veliko tveganje pa so po njenem tudi ognjemeti. "Ti so skrajno nevarni, saj se v ozračje sprošča vrsta delcev, ki jih nato lahko vdihujemo. Ti delci lahko vsebujejo strupene kovine, kancerogene organske spojine. Te lahko vdihnemo, sicer pa padejo na tla in se tam nalagajo." Ob tem spomni na študije območij, na katerih je veliko teh ognjemetov. Te poročajo o opaznem povečanju tovrstnih kemikalij v okoljskih vzorcih. "Mislim, da bi morali glede tega nekaj spremeniti in ognjemete prepovedati. Imamo alternative, kot so elektronski ognjemeti."

Spraskano teflonsko posodo je treba takoj zavreči

Milena Horvat spomni tudi na vsakdanjo rabo posode iz teflona. "Če je ta izpostavljena temperaturi, ki je višja od 250 stopinj Celzija, se sproščajo nevarne spojine, ki so obstojne in nevarne za zdravje. Ko pa tako posodo le malo opraskamo, jo moramo takoj zavreči." Opozori, da zlasti v študentskih domovih mladi radi uporabljajo dotrajane teflonske posode.

Sporna je tudi embalaža za hrano in pijačo za enkratno uporabo. Odsvetuje segrevanje in večkratno uporabo. "Glede tega se veliko dela pri zakonodaji, ob večnih kemikalijah in ftalatih so namreč lahko navzoče tudi skrite strupene kovine in drugi sporni elementi. Vpeljati poskušajo standardizirane metode, s katerimi bi izvajali nadzor in embalažo uskladili z zakonodajo."

Mimogrede pa Milena Horvat tudi omeni izsledke humanega monitoringa v severovzhodni Sloveniji, v kateri so v urinu otrok ugotavljali kancerogene policiklične aromatske ogljikovodike. "Te smo zaznavali v začetku tedna, potem ko so v nedeljo doma uživali hrano, ki je bila neprimerno pečena na žaru."

Kot primer pa navaja tudi vodoodporno obleko in obutev, na primer čevlje iz goreteksa. Tudi ti vsebujejo obstojne, za zdravje nevarne kemikalije. "Dobro bi bilo premisliti, kaj zares potrebujemo; ne kupujmo nečesa, česar ne potrebujemo."

Humani biomonitoring se približuje koncu druge faze

Na Inštitutu Jožefa Stefana že vrsto let sodelujejo pri tako imenovanem humanem biomonitoringu, katerega pobudnik je bil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za orodje, s katerim ugotavljajo izpostavljenost nevarnim snovem v okolju, njihove učinke in občutljivost ljudi. Kot piše na spletni strani NIJZ-ja, zagotavlja znanstveno podlago za javnozdravstvene intervencije in politične odločitve.

Prva faza, ki se je začela leta 2008, je bila po besedah Milene Horvat namenjena nosečnicam in moškim v istem starostnem obdobju. "Ugotovili smo, da smo v Sloveniji na splošno zmerno izpostavljeni tem kemikalijam, izjema je Koroška zaradi svinca, v okolici Semiča pa smo opazili večjo navzočnost PCB-ja, ki tudi ni presenetljiva. Nas je pa presenetilo, da na območju Idrije živega srebra ni nič več kot drugod v državi."

V drugi fazi humanega biomonitoringa so spremljali otroke in mladostnike. "Prejšnji teden smo končali vzorčenje v Beli krajini in s tem zaokrožili vzorčenje po državi. Skupaj smo obravnavali 1800 otrok. V zadnjih letih opažamo, da je interes za sodelovanje v raziskavi izrazito upadel." Rezultati nove faze, dodaja, bodo na voljo prihodnje leto.