Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da ZDA ne bodo več dolgo prenašale stališča ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, potem ko je ta dejal, da je še zelo daleč do konca vojne z Rusijo. Številne evropske države medtem iščejo način, kako podpreti Ukrajino v boju proti ruski agresiji tudi ob morebitnem umiku ameriške pomoči.

O tem sta v Odmevih govorila slovenska veleposlanica v Kijevu Mateja Prevolšek in slovenski veleposlanik v Washingtonu Iztok Mirošič. Z njima se je pogovarjala Manica Janežič Ambrožič.

Za ukrajinskim predsednikom so diplomatsko izjemno zahtevni dnevi. Kako v ukrajinski javnosti odmeva diplomatski prelom zadnjih dni? Kako so o tem poročali mediji? So denimo predvajali prepir v Beli hiši?
Mateja Prevolšek: Da, mediji so predvajali prepir, posnetek je preplavil tudi družbena omrežja. Prvi odzivi so bili velika zaskrbljenost in strah Ukrajine, pa tudi ogorčenje nad tem, kako se je ravnalo z njihovim predsednikom. Že nekaj ur po tem posnetku in tudi naslednji dan pa so v medijih prevladali pozivi k umiritvi situacije in tudi k možnosti, da se po nekem določenem času znova vzpostavi dialog z Združenimi državami Amerike.

Kakšen je v Ukrajini odnos do predloga ZDA, torej vrnitev k diplomaciji in mirovnim pogajanjem za vsako ceno kljub nezaupanju do ruskega režima, ki ga je v petek v Ovalni pisarni pojasnjeval ukrajinski predsednik?
Mateja Prevolšek: On se je pripravljen vrniti k pogajanjem, vendar ne brez navzočnosti Ukrajine in seveda ob prisotnosti evropskih zaveznikov. Prav tako je potrdil, da je še vedno pripravljen podpisati tako imenovani sporazum o mineralih in da je tudi zato odšel v Washington. Minister za zunanje zadeve je potrdil, da je Ukrajina tista, ki si najbolj želi miru, ampak če se kdaj preneha braniti, to zanjo pomeni kapitulacijo in izgubo suverenosti.

Amerika, kot kaže, krepi pritisk na Zelenskega. Se je v Ukrajini podpora predsedniku okrepila ali je njegov položaj še manj trden, kot je bil pred enim tednom?
Mateja Prevolšek: Odmevi so bili enotni. Vsi so podprli predsednika Zelenskega, tako njegovi podporniki kot njegovi kritiki, politični vrh, opozicija in tudi ljudje. Po prvih ocenah naj bi zaupanje v predsednika znova zraslo, prav tako zaupanje v njegov način vodenja Ukrajine oziroma pogajanj za mir.

Kako poteka mobilizacija v Ukrajini? Slišati je predloge, da bi starostno mejo za mobilizacijo še znižali – zdaj je 25 let.
Mateja Prevolšek: Mobilizacija ni brez težav. Lani je predsednik Zelenski sprejel zakon, po katerem so starost znižali s 27 na 25 let. Tako so pridobili nekaj novih rekrutov. Ni popustil pritiskom, da bi znižal na 18 let. Je pa pred kratkim uvedel nove pogoje, in sicer možnost, da se mladi moški med 18. in 25. letom pogodbeno javijo v ukrajinske oborožene sile za eno leto in tako pridobijo določeno plačilo, določene ugodnosti pri študiju in določene ugodnosti pri možnosti za pridobitev stanovanja. Tako naj bi že pridobil 10 tisoč novih rekrutov.

To je bil teden divjih pogovorov, so zapisali kolegi pri BBC-ju in se vprašali, kaj to pomeni za Zelenskega, Trumpa in Evropo. Kaj po vašem mnenju ta nova zaostritev pomeni za novega ameriškega predsednika?
Iztok Mirošič: Ti pogovori so tipičen primer, kako se diplomacija ne dela. To je bil bolj šov kot diplomacija. Diplomacija mora ostati za zaprtimi vrati, če želi delati rezultate. Zdaj imamo težavo. Temeljna težava je, kako dve strani vrniti za pogajalsko mizo. Kot razumem, je Evropa zainteresirana za to, da pomaga Ukrajini, da odnose z ZDA, ki so nastali po petkovem sestanku, ki je bil mišljen v pozitivni luči, znova naravna v pravilno smer. Temu je bil namenjen tudi sestanek v Londonu: kako najproduktivneje najti skupne moči, tako ameriške, evropske in ukrajinske, da se pristopi k racionalnemu dogovoru.

V ameriških medijih poročajo, da v Beli hiši razmišljajo, da bi lahko predsednik Trump ustavil že odobreno vojaško pomoč Ukrajini. Kaj bi to pomenilo za ukrajinska prizadevanja?
Iztok Mirošič: Glede na moje informacije ZDA še niso ustavile vojaške pomoči. Vojaška pomoč se v Ukrajino steka iz treh ameriških programov. Dva sta dejansko v neki obliki zamrznjena že z najavo splošne zamrznitve proračunskih izdatkov. Nekatere pogodbe se dejansko tudi ne podpisujejo, vendar pa za zdaj program, ki je najpomembnejši, to je neposredna vojaška pomoč, še poteka. Zamrznjeni sta tako humanitarna pomoč kot administrativna pomoč. Ta vojaški del še poteka, če bi se ta ustavil, kar upajmo, da se ne bo, potem bi to znalo pomeniti precejšnje in velike težave neposredno na frontni črti in posledično nove razmere v pogovorih s partnerji oziroma z različnimi sodelujočimi v pogovorih za dosego miru v Ukrajini.

Trump in Putin sta v tem trenutku zaveznika. Nenavadna, a sta. Kaj ju druži?
Iztok Mirošič: Treba je izhajati iz Trumpovega koncepta "Najprej Amerika" in v tem okviru koncepta moč za mir. Vse delovanje predsednika Trumpa temelji na moči. Sam v tem kontekstu vidi, da je treba spopade, kot so v Ukrajini in tudi na Bližnjem vzhodu, čim prej končati, čim prej doseči premirje, da bi se Amerika lahko posvetila drugim, večjim temam, zanjo pomembnejšim, strateško pomembnejšim temam, to je Kitajska. Ne pozabimo, da se je predsednik Trump v decembru s telefonskimi pogovori, pa tudi v januar, že posvetoval z evropskimi zaveznicami, kako vidijo reševanje ukrajinskega konflikta. Tudi sestanek, ki je bil v petek in pozneje v Londonu, je potekal o zadevah, ki so izjemnega pomena, te pa so: kako zagotoviti varnostne garancije, ameriške varnostne garancije eventualnemu evropskemu angažiranju v Ukrajini. Treba je vedeti, da Evropa brez ameriških garancij, ki zajemajo tako garancije skozi Nato ali pa strateške garancije skozi jedrski dežnik, pravzaprav sama ne more dosti narediti. Razmerja so taka, kot so, med Evropo in Ameriko, tudi posledica evropske šibkosti, premajhnih vlaganj v lastno obrambo. Te bo seveda treba znatno povečati, če bo želela Evropa enakopravno, samostojno nastopati na svetovnem odru, ki se preoblikuje. To druži Putina in Trumpa: da gre za revizionizem mednarodnih odnosov iz večstranskega sveta v svet, kjer vse temelji na dvostranskih odnosih in moči.

Tudi krepitev evropske obrambe bo ena od tem na četrtkovem vrhu. Priprava bo sredin sestanek v Ljubljani. Kako sedanje dogajanje odslikavajo ameriško-slovenski odnosi?
Iztok Mirošič: Slovenija vodi svoje odnose dvostransko, neposredno z Združenimi državami Amerike, prek obrambne organizacije oziroma kolektivne obrambe, kot je Nato, in seveda prek predvsem trgovinskih odnosov, prek Evropske unije. Nedvomno se vsa ta na novo postavljena razmerja, ki jih želi predsednik Trump postaviti tako v notranji politiki – iz tega je treba izhajati – kakor tudi v mednarodni skupnosti, nanašajo tudi na nas. Če najprej govorimo o dvostranskih odnosih: Slovenija ima predvsem interes še naprej gojiti dobre odnose z ZDA, tako kot jih želi tudi večina, če ne vse članice Evropske unije – predvsem dobre odnose na tehnološko-znanstvenem področju. Ti so najpomembnejši za dodano vrednost na področju vesoljskih tehnologij in kvantnega računalništva. Te dobre odnose je treba potem formirati skozi procese Evropske unije. Znano je, da je predsednik Trump že najavil 25-odstotne carine za države članice Evropske unije. Ne ve se še natančno, kako bodo te splošne carine aplicirane. Temeljni pogovori, kar se tiče Evrope in Amerike, ostajajo pri angažiranosti Američanov v Evropi. Najavili so že umike iz Evrope. Evropejci, kot vidim, so zainteresirani, da se ameriška vojaška prisotnost nadaljuje. Predvsem pa tudi trgovinska. Med Evropo in ZDA je največje področje sodelovanja, ki zajema več trilijonov, ne samo blagovne menjave, temveč tudi investicij, storitev, ustvarjanja novih delovnih mest. V obojestranskem interesu je, da se dobro sodelovanje med Evropo in ZDA, s tem tudi med Slovenijo in ZDA, nadaljuje. Tu je tudi priložnost, da Evropska unija okrepi avtonomni položaj in moč. Sam mislim, da predvsem z razvojem trde moči, kajti samo tako bo lahko skušala priti za mizo, kot bi popularno dejali v zadnjem času, in ne biti zgolj jedilnik na mizi velikih igralcev v multipolarnem svetu.