Inštitut 8. marec je v ponedeljek na ljubljanskega župana Zorana Jankovića naslovil javno pismo glede stanovanjske problematike. Po njihovem prepričanju bi morala Mestna občina Ljubljana (MOL) ustrezneje voditi politiko obračunavanja in pobiranja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) v primerih kratkoročne oddaje nepremičnin.

V pismu so MOL pozvali, naj opravi izredni nadzor nad pobiranjem NUSZ-ja, osredotočen na nenamensko rabo stanovanjskih nepremičnin. Občina naj ob tem predlaga spremembe odloka o tej dajatvi, po katerih se bodo nepremičnine, ki se namesto za stanovanjsko rabo uporabljajo za kratkoročno oddajanje v najem, obdavčile višje kot zdaj.

Pismo se lepo bere in je všečno, je pa neizvedljivo v naslednjih treh letih, je na novinarski konferenci povedal Janković.

Mestna občina po njegovih besedah ne more spreminjati samo ene točke odloka, saj da bodo mestne oblasti odprle celotno področje NUSZ-ja. V zadnjih letih je namreč prišlo do precejšnjih sprememb na področju nepremičnin in uporabe prostora v mestu. Novi odlok realno ne bo sprejet pred letom 2030, je ocenil Janković in opomnil, da položnice za plačilo NUSZ-ja občanom pošilja Finančna uprava RS, ki tudi izvaja nadzor. Vsak zavezanec mora ob tem sam posredovati podatke o spremembah rabe nepremičnin.

Edina pot do nižjih cen nepremičnin v prestolnici je sicer po Jankovićevem prepričanju dodatna ponudba. V procesu gradnje in pridobivanja gradbenega dovoljenja je v Ljubljani trenutno 2000 stanovanj za trg. Cena bo nedvomno padla, je župan ponovil že večkrat izražena pričakovanja.

Trenutno je v okviru projektov občinskega javnega stanovanjskega sklada v gradnji skoraj 300 javnih neprofitnih stanovanj, in sicer v okviru projektov na Zvezni ulici v Zeleni jami, na križišču Litijske in Pesarske ceste ter naslednja faza naselja neprofitnih stanovanj na Rakovi Jelši. Do poletja Janković računa tudi na gradbeno dovoljenje za največji mestni stanovanjski projekt na Povšetovi ulici, kjer bo zraslo 361 stanovanj.

V Ljubljani 15 tisoč prebivalcev več

Janković je postregel še s podatkom, da se je število prebivalcev Ljubljane v zadnjem desetletju povečalo za okoli pet odstotkov oz. približno 15.000. To pomeni eno manjšo mestno občino, je ponazoril.

V sklopu sprejemanja novega zakona o gostinstvu, ki naj bi po sedanjih načrtih kratkoročno oddajanje nepremičnin v večstanovanjskih stavbah turistom omejil na največ 60 dni, ljubljanska občina predvideva, da bosta ta dva meseca julij in avgust. Preostale mesece to v Ljubljani torej ne bo dovoljeno. A mestna občina nima dovolj kadrov za učinkovit nadzor, zato bodo potrebni ukrepi države, je še prepričan Janković, ki pravi, da je Ljubljana trenutno v največjem razvojnem ciklu v času samostojne države. Trenutno je v različnih fazah okoli 150 mestnih projektov.

Janković, ki je na županskih volitvah prvič slavil leta 2006, pravi, da v svojem delu še vedno uživa. Odločitev glede morebitnega novega mandata bo, kot je napovedal danes, sporočil 9. maja prihodnje leto.

Odziv Inštituta 8. marec

V Inštitutu 8. marec se z Jankovićem ne strinjajo. Za pravičnejšo obdavčitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Ljubljani po njihovem prepričanju ni treba čakati do leta 2030. Odlok, ki bi vseboval samo en popravek za ustreznejšo obdavčitev kratkoročnega oddajanja stanovanjskih nepremičnin, se da spremeniti takoj, so zapisali v odzivu. Strinjajo se, da ima trenutni odlok tudi številne druge probleme, saj je od zadnjega posega občine minilo že 16 let. A to ne sme biti izgovor za neukrepanje tam, kjer vemo, da ureditev ni ustrezna, so zapisali.

V inštitutu upajo, da bodo od občine dobili odgovore na vsa vprašanja glede NUSZ-ja, ki so jih zastavili. Zanima jih predvsem odgovor na vprašanje, za koliko koliko stanovanjskih nepremičnin je odmerjen NUSZ glede na dejansko rabo, ki se razlikuje od tiste v prostorskem načrtu. To številko je treba primerjati s številko 2365, kolikor je bilo po študiji gospodarskega ministrstva v 2023 nepremičnin v Ljubljani, ki so se oddajala na platformah AirBnB in Vrbo.