Živimo in opazujemo zgodbo dvojice velikanov, ki gospodarita na največjih enodnevnih dirkah sezone. Mathieu van der Poel in Tadej Pogačar sta dobila zadnjih sedem spomenikov, ob tem še zadnji dve svetovni prvenstvi.

Potem ko je Slovenec na Dirki po Flandriji osvojil osmi spomenik kariere, ga je Nizozemec ujel s tretjim zaporednim slavjem na dirki Pariz–Roubaix. A "severni pekel" je v tolikšni meri kot novodobni kralj kock že ob svojem krstnem nastopu zaznamoval tudi prvi kolesar sveta. Pred dobrimi tremi tedni se je njun monumentalni spopad začel na dirki Milano–Sanremo.

Dvoboj, na katerega se bo čakalo do naslednje pomladi

"Če je na papirju Milano–Sanremo najzanimivejši, ker je zadnje pol ure najbolj nepredvidljiva dirka, lahko naredimo novo formulo. Ko Pogačar pride na van der Poelov teren, torej Sanremo, Flandrijo in Roubaix, naredi dirke izrazito zanimive," ugotavlja Slavko Jerič v uvodu v znova kolesarsko obarvani podkast SOS-odmev, ki je po 122. dirki Pariz–Roubaix izdal 177. del.

"Vseeno ostajam pri tem, da je Sanremo najbolj negotov, že zaradi zaključka, ker se vse dogaja bližje cilju, če ne prav v zaključnem sprintu. Seveda ima tudi Roubaix tovrsten potencial. Dejansko smo dobili v nedeljo vse, kar smo si želeli, razen, da smo zaradi Pogačarjevega padca ostali brez velikega finala. Kako bi se odvil tretji, najtežji odsek križišče pri drevesu (Carrefour de l'Arbre): bi se mogoče van der Poel otresel Pogačarja ali obratno ali bi dočakali celo sprint na velodromu," je Toni Gruden po peklenski nedelji obžaloval, samo da ni prišlo do odločitve še bližje ali celo na samem cilju najpomembnejše enodnevne dirke v sezoni.

Žal 30-letni Nizozemec sklepa spomladansko sezono klasik in ne bo nadaljeval niti z domačo dirko Amstel Gold, kaj šele s klasikama v Ardenih, kjer je bil sicer lani na spomeniku Liege–Bastogne–Liege na sicer Pogačarjevem terenu celo tretji. Ker van der Poel izpušča tudi SP v cestni vožnji v Ruandi, bomo morali na novo tekmo s štiri leta mlajšim Slovencem počakati vse do leta 2026. A ključna tri soočenja so že znana: Sanremo, Flandrija in Roubaix.

Pogačarjevi tekmeci za Tour ne dirkajo na kockah

Omenjena trojica spomenikov je v izbrani družbi petih tudi v prednosti pred spomenikoma, ki sta bližje okusu kapetanov za tritedenske dirke. Liege–Bastogne–Liege in Lombardija sta prizorišči, kjer se vidijo preostali mojstri etapnih dirk. Ne nazadnje je Pogačar postal prvi zmagovalec grand toura na odru v Roubaixu po Laurentu Fignonu leta 1988.

"Nenormalno je, da Pogačar – trikratni zmagovalec Dirke po Franciji – zmaguje v Flandriji in kroji razplet Sanrema in Roubaixa. Če pogledamo preostale njegove tekmece na tritedenskih dirkah, nobeden sploh ne vozi na dveh 'kockastih' spomenikih, še proti Sanremu se je podal samo Roglič dvakrat. To govori o izjemnosti, unikatnosti Tadeja," poudarja Gruden fenomen Pogačarja, ki ga zdaj po spomladanskem troboju z van der Poelom čaka merjenje moči na razgibanih ardenskih klasikah z Remcom Evenepoelom, poleti na Dirki po Franciji pa četveroboj za rumeno majico z Jonasom Vingegaardom in Primožem Rogličem.

Konec leta res 10:8 za Slovenca?

"Ali bo konec leta Pogačar res imel že deset spomenikov?" se sprašuje Jerič. Tako na stari dami v Ardenih konec aprila kot na klasiki odpadlega listja ob koncu sezone oktobra bo Pogačar v drugačni vlogi: nesporni favorit za novo zmagoslavje, kjer bo vse, razen njegovega prvega mesta, veliko presenečenje, četudi se lahko še prehitro kaj zaplete na poti do Ardenov in Lombardije. Vsaj kolesarska zgodovina pritrjujemo temu, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi dva kolesarja pobrala vseh pet spomenikov sezone.

Isti oder (celo četverica)

Prvič v več kot stoletni zgodovini Dirke po Flandriji in dirke Pariz–Roubaix se je zgodilo, da je na odru za zmagovalce stala ista trojica, sicer v malce premešanem vrstnem redu. Mathieu van der Poel, Tadej Pogačar in Mads Pedersen, za dobro mero pa je bil obakrat četrti Wout van Aert.

Sorodna novica Hat-trick van der Poela, Pogačar debi v "severnem peklu" krstil z drugim mestom

1

MvdP je prvi kolesar v zgodovini, ki je v isti sezoni dvakrat zmagal na dirkah Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix (2023 in 2025). Trije kolesarji so ta dvojček v istem letu dosegli po enkrat: Cyrille Van Hauwaert (1908), Sean Kelly (1986) in John Degenkolb (2015).

3

Mathieu van der Poel je po Francescu Moserju med letoma 1978 in 1980 ter Octavu Lapizu med letoma 1909 in 1911 postal tretji kolesar v zgodovini, ki je zmagal na treh zaporednih izvedbah dirke Pariz-Roubaix.

4 in 6

Van der Poel je prvi kolesar, ki je v štirih zaporednih sezonah dobil vsaj en spomenik s tlakovanimi odseki cest s kockami. Nizozemec je osvojil zdaj po tri Flandrije in Roubaixe ter je s šestimi "kockastimi" spomeniki ujel Johana Museeuwa in Fabiana Cancellaro (oba 3+3). Rekorder z največ zmagami na najpomembnejših dveh klasikah je Tom Boonen s sedmimi uspehi (3+4). Merckx je osvojil le pet kockastih spomenikov (2+3).

5 v vrsto

Tadej Pogačar je na petih različnih spomenikih po vrsti stal na stopničkah. Pred njim je to uspelo Seanu Kellyju v sezoni 1983/84 in seveda Eddyju Merckxu, kar dvakrat 1968/69 in 1974/75.

7

Na največjih petih dirkah in svetovnem prvenstvu sta Pogačar in van der Poel že sedmič skupaj stala na odru za zmagovalce. Ob naslednjih skupnih stopničkah bosta postala samostojna rekorderja in bosta zapustila družbo tekmecev Belloni – Giradengo in Godefroot – Merckx.

9

Pogačar je postal deveti kolesar s stopničkami na vseh petih različnih spomenikih. Ob trojici Merckx, Rik van Looy in Roger De Vlaeminck, ki je vseh pet tudi osvojila, je to uspelo še peterici Philippe Gilbert, Sean Kelly, Francesco Moser, Hennie Kuiper in Alfred De Bruyne.

Sorodna novica Pogačar se že veseli vrnitve v Roubaix in dvoboja s kraljem kock

66 %

Pogačar in van der Poel sta na dveh tretjinah spomenikov, na katerih sta nastop v karieri končala na stopničkah. Slovenec 12 stopničk na 18 dirkah, Nizozemec 14 stopničk na 21 dirkah. S tem sta trenutno tudi pred Merckxom, ki je z 19 spomeniki in 30 stopničkami razred zase, pri čemer je stal na odru za zmagovalce na 57,7-odstotka spomenikov.

22 in 23

Z 22 zmagami na enodnevnih dirkah od leta 2019 je van der Poel tik za petami najboljšemu kolesarju na klasikah v teh zadnjih petih letih in pol – Tadej Pogačar je v istem obdobju zbral 23 zmag.

46,9 km/h

Druga najhitrejša izvedba dirke Pariz–Roubaix. Najhitrejša je bila lanska 121. izvedba, ko je van der Poel opravil s progo s povprečno hitrostjo 47,8 km/h. Obakrat sta izdatno pomagala ugoden veter in trdna ter pretežno suha podlaga.

Sorodna novica Velikonočna dirka spremenjena v severni pekel, a za nagrado granitna kocka

Vabljeni k poslušanju celotne epizode, kjer je govor še o naslednjih temah:
− Umetna inteligenca ali Dante o peklu?;
− Prvič ista četverica na vrhu Flandrije in Roubaixa;
− van der Poel že odhaja na oddih, Pogačar pa v Ardene;
− Pogačar kot revolucionar za ustaljene vzorce klasik;
− Razvoj in komentar nedeljskega 122. "severnega pekla";
− Sreča kot veliki dejavnik, ki odloča v Roubaixu;
− Bi moral Pogačar počakati Vermeerscha, kot je van der Poel Philipsena?;
− Zapleti in težave vodilne dvojice v zaključku;
− Ali je bil Pogi res bolj utrujen kot na Granonu ali Col de la Lozu?;
− Pedersen osmoljenec ere dveh velikanov, blizu tudi van Aert;
− Posebna pohvala dvojici iz prvotnega bega dneva;
− Kako lahko Pogačar osvoji Sanremo in Roubaix?;
− Bo svetovni prvak oddirkal vse tri ardenske klasike?;
− Zanimivost o številki (1)77: ura in krvavo zapestje, poživitvena pijača ter kombinacija 1+77 ...
– Tema naslednjega podkasta bo ...

Dinamika osvajanja spomenikov od sezone 2020 naprej