Čeprav je bil večkrat nominiran za oskarja, ga je prejel šele leta 1981, in sicer za življenjsko delo. Igral je v skoraj sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah. Študiral je novinarstvo, delal pa je najrazličnejša opravila: od pomivalca oken do kurirja. Prvi film Kmet se ženi je posnel leta 1935. Proslavil pa se je v filmih Sadovi jeze, Vojna in mir ter Moja draga Klementina.

Leta 1633 je umrl italijanski skladatelj Jacopo Peri.
Leta 1612 je umrl italijanski skladatelj Giovanni Gabrieli.

Leta 1774 se je rodil angleški pesnik Robert Southey.

Leta 1827 je umrl angleški pesnik, slikar in grafik William Blake, predhodnik romantike.

Leta 1859 se je rodila ameriška pesnica Katharine Lee Bates.

Leta 1866 se je rodil španski dramatik Jacinto Benavente y Martinez, ki je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1881 se je rodil ameriški filmski režiser Cecil Blount DeMille.

Leta 1928 je umrl moravski skladatelj, mojster moderne nacionalne glasbene drame Leoš Janaček. Rodil se je 3. julija leta 1854. Njegova najbolj znana dela so Jenufa, Katja Kovanova, Lisica zvitorepka in Iz mrtvega doma. Janačkova glasba raste iz ljudske govorice. Pisal je komorna, klavirska in zborovska dela. Ustvaril je tudi glagolsko mašo.

Leta 1914 so zaradi ovadbe, da je v gostilni na Vrhniki izrekel Srbom prijazne besede, avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja in ga pozneje izpustili.

Leta 1949 se je rodil škotski pevec in kitarist Mark Knopfler.

Leta 1954 se je rodil ameriški džezkitarist Patrick Bruce Metheny.

Leta 1955 je umrl nemški pisatelj Thomas Mann. Kot nasprotnik fašizma se je izselil iz Nemčije in se naselil v ZDA. Znani sta njegovi deli Smrt v Benetkah in Čarobna gora. Je eden najpomembnejših nemških pripovednikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval racionalizem s senzibilnostjo.

Leta 1962 je v starosti 92 let umrl slovenski arhitekt Maks Fabiani. Njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani je nekdanji Slovenski trg pred sodno palačo, ki je s stavbami v sosednjih ulicah edinstven secesijski urbanistični spomenik v Evropi.

Leta 1964 je umrl Ian Lancaster Fleming, angleški pisatelj, ki je ustvaril svetovno znan izmišljen lik vohuna Jamesa Bonda.

Leta 1992 je umrl slovenski pisatelj Pavle Zidar. Izdal je 60 knjig, v katerih prevladujejo novele in krajši romani, večkrat z biografsko tematiko.

Leta 1992 je umrl ameriški skladatelj John Milton Cage.

Leta 1993 je v starosti 91 let umrl slovenski skladatelj in zborovodja Maks Pirn

Leta 1848 je v Chesterfieldu umrl angleški izumitelj George Stephenson, ki je leta 1814 izdelal prvo parno lokomotivo in v Angliji zgradil železnico.

Leta 490 pr. n. š. so Grki porazili Perzijce v bitki na Maratonskem polju. Perzijski kralj Darij je nad Atene poslal vojsko, ki se je izkrcala pri naselbini Maraton na Maratonskem polju. Položaj Atencev je bil zelo težaven, saj niso imeli velike vojske, Špartancem pa ni uspelo pred bitko poslati ojačitev. Poveljstvo nad vojsko so zaupali atenskemu vojskovodji Miltiadu. Grška pehota je bila izredno disciplinirana, z željo obraniti lastno svobodo, Perzijci niso zdržali, umaknili so se na svoje ladje in zapustili Grčijo.

Leta 30 pr. n. š. je umrla egipčanska vladarica Kleopatra.

Leta 875 je umrl svetorimski cesar Ludvik II.

Leta 1099 so križarji v bitki pri Ascalonu premagali Saracene in ustanovili Jeruzalemsko kraljestvo.

Leta 1323 sta Švedska in Novgorodska kneževina v Nöteborgu podpisali sporazum o razmejitvi.

Leta 1332 so uporniki v bitki v Dupplinškem močvirju potolkli vojsko škotskega kralja Brucea.

Leta 1484 je umrl papež italijanskega rodu Sikst IV., s pravim imenom Francesco della Rovere.

Leta 1503 se je rodil Christian III., danski in norveški kralj od leta 1534. Na Danskem je vpeljal reformacijo in vzpostavil protestantsko državno cerkev.

Leta 1689 je umrl papež italijanskega rodu Inocenc XI., s pravim imenom Benedetto Odescalchi.

Leta 1813 je Avstrija napovedala vojno Napoleonu.

Leta 1851 je Isaac Singer prejel patent za šivalni stroj.

Leta 1861 je umrl ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Eliphalet Remington.

Leta 1877 je Asaph Hall odkril Marsovo luno Fobos.

Leta 1887 se je rodil avstrijski fizik Erwin Schrödinger.

Leta 1883 je v amsterdamskem živalskem vrtu umrla zadnja južnoafriška quagga, rumenorjava zebra, ki je imela črte le na sprednjem delu telesa.

Leta 1938 se je Hitler v temeljitih pripravah na vojno odločil in objavil splošno mobilizacijo.

Leta 1971 se je rodil Pete Sampras, eden izmed najboljših igralcev v zgodovini tenisa. Dobil je 14 turnirjev za grand slam.

Leta 1936
Ameriška skakalka v vodo Marjorie Gestring je, stara 13 let in 286 dni, zmagala na olimpijskih igrah v Berlinu v skokih s trimetrske deske in je še vedno najmlajša olimpijska prvakinja.

Leta 1948
Rodil se je eden najboljših igralcev v zgodovini slovenskega hokeja Gorazd Hiti. V paru z bratom Rudijem je bil v 70-ih letih sinomim za uspehe Jesenic in državne reprezentance. Navijači so radi vzklikali Rudi Hiti, Gorazd Hiti - gol, gol, gol.

Leta 1960
Ralph Boston je zrušil kar 25 let star rekord Jesseja Owensa v skoku v daljino. Skočil je 8,21 metra daleč in za osem centimetrov popravil rekordno znamko.

Leta 1984
V Los Angelesu so se končale 23. olimpijske igre, na katerih je sodelovalo 6.829 športnikov iz 140 držav.

Leta 1995
Kim Batten je na svetovnem prvenstvu v atletiki v teku na 400 metrov ovire s časom 52,61 postavila nov svetovni rekord. Američanka je za 13 stotink izboljšala dosežek Britanke Sally Gunnell. Sedanji rekord 52,34 je v lasti Rusinje Julije Pečonkine. Sergej Bubka je na isti dan, ko je Battnova postavila rekord, že petič zapored osvojil zlato medaljo v skoku s palico.

Leta 1998
Nogometaši Maribor Teatanica so v kvalifikacijah za Ligo prvakov doma z 2:1 premagali PSV iz Eindhovna. Tekmo na Ljudskem vrtu si je ogledalo 8.000 gledalcev. Na povratni tekmi si je nizozemski klub zagotovil napredovanje.
Leta 2004
Nogometaši Primorja so v 2. predkrogu Pokala Uefa v gosteh izgubili proti zagrebškemu Dinamu s 4:0 in si že pred povratno tekmo zaprli vrata za preboj naprej.

Leta 2010
V 65. letu starosti je po daljši bolezni umrl znani hrvaški rokometni trener Velimir Kljaić. Največji uspeh je dosegel v Atlanti leta 1996, ko je hrvaško izbrano vrsto popeljal do naslova olimpijskega prvaka.