Od leta 1958 je bil član Zveze komunistov. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je deloval kot poklicni funkcionar v mladinski organizaciji, Socialistični zvezi in Zvezi komunistov.

Od leta 1978 do 1982 je bil predsednik slovenskega parlamenta, od leta 1982 pa član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Po neuspešnem poskusu reforme Zveze komunistov in jugoslovanske države je bil od leta 1990 do 1992 predsednik predsedstva Slovenije.

Po dveh predsedniških mandatih ga je po volitvah leta 2002 nasledil Janez Drnovšek.

Leta 1235 je umrl prvi srbski arhiepiskop Sava Nemanjić. Napisal je samostanski pravilnik, s svojimi prevodi cerkvene literature v srbščino je omogočil razvoj srbskega knjižnega jezika. Očetov življenjepis, ki ga je napisal, pa je pomemben vir za zgodovinarje. Sava je dosegel cerkveno samostojnost.

Leta 1301 se je s smrtjo Andreja III. Madžarskega končala vladavina dinastije Arpad v tej državi.

Leta 1501 je 17-letni Martin Luter začel obiskovati univerzo v Erfurtu.

Leta 1514 je papež Leon X. izdal papeško bulo, s katero je obsodil suženjstvo.

Leta 1539 je Španija zavzela Kubo.

Leta 1676 je umrl italijanski skladatelj Francesco Cavalli.

Leta 1724 se je španski kralj Filip V. odpovedal prestolu.

Leta 1742 je umrl angleški astronom, geofizik, matematik in fizik Edmond Halley.

Leta 1784 so Združene države Amerike ratificirale mirovni sporazum z Anglijo. Tako je bila tudi uradno končana ameriška vojna za neodvisnost.

Leta 1858 se je Napoleonu III. uspelo izogniti poskusu umora.

Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati slovenski politični časnik Slovenec, ki je na začetku izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki sta jih vodila Fran Levstik in Andrej Einspieler iz nasprotovanja Bleiweisu. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je prenehal izhajati.

Leta 1875 se je v Kaysersbergu rodil zdravnik, humanist, dobrotnik, glasbenik in filozof Albert Schweitzer. Prejel je tudi Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1867 je umrl francoski slikar in risar Jean Auguste Dominique Ingres, eden osrednjih predstavnikov klasicizma.

Rodil se je leta 1780 v Montaubanu. Z umetnostjo se je Ingres najprej srečal v očetovi kiparski delavnici. Leta 1791 je začel študirati slikarstvo na akademiji v Toulousu, pet let pozneje pa je odšel na študij v Pariz. Med letoma 1806 in 1824 ter 1834 in 1841 je živel v Italiji, sicer pa je imel velik atelje v Parizu.

Kot klasicistični mojster je Ingres zaslovel leta 1824 s sliko Zaobljuba Ludvika XIII. Zagovarjal je prvenstvo risbe nad barvo in klasične vzore, ni pa se strinjal s slikovitostjo romantike in odmikom od klasičnih motivov. Ingres je mojster junaško-alegoričnih brezčasnih prizorov in portreta, ki se odlikuje z jasno zasnovo, premišljeno in dognano risbo ter psihološko interpretacijo. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Napoleon na prestolu, Jupiter in Tatida, Monsieur Bertin in Turška kopel.

Leta 1898 se je v Kranju rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je živel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu Savinja. Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest Juretovo potovanje in še kaj, leta 1946 komedijo Mokrodolci, in leto pozneje pesniško zbirko Iz ječe in pregnanstva. Velik uspeh je doživela njegova dramatizacija Desetnice Alenčice. Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo Slovenski izgnanci v Srbiji od leta 1941 do leta 1945.

Leta 1898 je umrl angleški pisatelj Lewis Caroll, s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson.

Leta 1892 se je rodil ameriški filmski režiser in pisatelj Harry Eugene "Hal" Roach.

Leta 1898 je kot priloga Allgemeine Bauerzeitung začel izhajati Koroški kmečki list.

Leta 1900 so v Rimu premierno uprizorili Tosco, opero Giacoma Puccinija.

Leta 1907 je hud potres prizadel jamajško glavno mesto Kingston. Umrlo je več kot tisoč ljudi.

Leta 1919 je narodna vlada za Slovenijo v okviru delavske zakonodaje uvedla osemurni delavnik v industriji in rudarstvu in odločila, da mora delodajalec nadure plačati z najmanj polovičnim pribitkom, razen če delavci opravljajo delo prostovoljno.

Leta 1919 se je rodil italijanski politik Giulio Andreotti.

Leta 1921 je bil ustanovljen Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki. Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.

Leta 1943 se je v Casablanci začela konferenca, na kateri so zavezniki dosegli soglasje o vodenju nadaljnjih operacij proti sovražnikom, izkrcanju na Siciliji in preložili invazijo v Normandiji za eno leto. Dosegli so tudi sporazum o sprejetju brezpogojne kapitulacije Nemčije. Konferenca v Casablanci je trajala do 24. januarja 1943. Dosegli so tudi pomiritev med generalom de Gaullom, ki ga je podpirala Velika Britanija, in generalom Giraudom, ki so ga podpirale Združene države Amerike.

Leta 1944 je svoje delo pri sanitetnem oddelku Glavnega štaba NOV-a začela apotekarska sekcija.

Leta 1941 se je rodila ameriška igralka Faye Dunaway.

Leta 1950 je umrl slovenski jezikoslovec in etnolog Janko Benigar.

Leta 1953 je bil po ustavnem zakonu o temeljih politične ureditve FLRJ-ja Josip Broz - Tito izvoljen za prvega predsednika države.

Leta 1954 se je ameriška igralka in pevka Marilyn Monroe poročila z igralcem bejzbola Joejem DiMaggiem.

Leta 1957 je v Hollywoodu umrl ameriški filmski igralec Humphrey Bogart. Rodil se je 25. decembra 1899 v New Yorku. Njegovi najbolj znani filmi so: Malteški sokol, Zaklad Sierra Madre, Casablanca, Afriška kraljica, Globoko spanje, Upor na ladji Caine.

Leta 1957 se je rodila angleška igralka Suzanne Danielle.

Leta 1963 se je rodil ameriški režiser Steven Soderbergh.

Leta 1963 je umrl slovenski basist, operni pevec in pedagog Julij Betetto.

Leta 1969 je v eksploziji na ladji USS Enterprise v bližini Havajev umrlo 25 ljudi.

Leta 1971 se je rodil se je alpski smučar Lasse Kjus. S Kjetilom Andrejem Aamodtom sta poldrugo desetletje sestavljala zmagovito norveško kombinacijo, ki je bila posebej nevarna na največjih tekmovanjih. Kjus je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah skupaj osvojil kar 16 medalj. Ima tudi dva velika kristalna globusa (1996, 1999) za skupno zmago v svetovnem pokalu. Njegovo bogato smučarsko znanje dokazujejo tudi zmage v vseh disciplinah svetovnega pokala.

Leta 1972 je umrl danski kralj Frederick IX. Njegova hčerka Margrethe II. Danska je postala kraljica. Margrethe je prva kraljica te evropske države po letu 1412 in prvi danski monarh po letu 1513, ki mu ni ime Frederick ali Christian.

Leta 1973. Na finalni tekmi ameriškega nogometa je ekipa Miami Dolphins premagala Washington Redskinse in postala prvo moštvo, ki je sezono Lige NFL končalo brez poraza.

Leta 1975 je skupina Črnih panterjev ugrabila bogato najstnico Lesley Whittle.

Leta 1977 je umrl britanski premier Anthony Eden.

Leta 1977 je umrla francoska pisateljica Anais Nin.

Leta 1978 je Johnny Rotten zapustil skupino Sex Pistols takoj po zadnjem koncertu na ameriški turneji, ki se je končala na odru v dvorani Winterland Ballroom v San Franciscu.

Leta 1984 je umrl ameriški podjetnik, ustanovitelj restavracij s hitro hrano McDonald's Ray Arthur Kroc.

Leta 1985. Martina Navratilova je dobila svoj stoti turnir od 167. Med posameznicami je največja teniška igralka vseh časov dobila 18 turnirjev za grand slam: tri Odprta prvenstva Avstralije, dve Odprti prvenstvi Francije, devet Wimbledonov in pet Odprtih prvenstev ZDA.

Leta 1986 je umrla ameriška igralka Donna Reed.

Leta 1988 je umrl prvi sekretar centralnega komiteja sovjetske komunistične partije Georgij Malenkov.

Leta 1990 je Veronika Šarec, pogosto osmoljenka smučarskih tekem, v Hausu le dočakala srečni trenutek in zmagala na slalomski tekmi svetovnega pokala.

To je bila edina zmaga Ljubljančanke (rojene leta 1968), ki je bila večinoma v senci izjemne Mateje Svet. Svetova je bila na tej tekmi peta, med deseterico pa je bila tudi Nataša Bokal (9.). Šarčeva je preprečila trojno avstrijsko zmago, saj je drugo mesto z zaostankom 26 stotink zasedla Monika Maierhofer, tretja je bila Claudia Strobl, četrta pa Ida Ladstäter.

Leta 1995 je italijanski alpski smučar Pietro Vitalini brutalno padel na smuku v Kitzbühelu, nato pa nekaj ur pozneje (tisti dan so izpeljali dva smuka) na Streifu osvojil peto mesto.

Leta 1996 je na slalomski tekmi v Garmisch-Partenkirchnu zmagala Urška Hrovat, kar je bila njena tretja zmaga. Druga je bila Avstrijka Elfi Eder, tretja pa Italijanka Roberta Serra.

Leta 1998 so raziskovalci v Dallasu, v ameriški zvezni državi Teksas, odkrili encim, ki upočasnjuje staranje in umiranje celic.

Leta 1998 je afganistansko transportno letalo treščilo v goro v jugozahodnem Pakistanu. Umrlo je več kot 50 ljudi.

Leta 2000 je avstralski plavalec Matt Welsh je na tekmi svetovnega pokala v Hobartu postavil nov svetovni rekord na 50 m hrbtno hrbtno. S 24,11 je za stotinko sekunde izboljšal rekord Američana Neila Walkerja.

Leta 2001 je umrl nemški fizik Burkhard Heim.

Leta 2001 je bil Jorge Fernando Branco de Sampaio znova izvoljen za predsednika Portugalske. Politično kariero je Sampaio začel že kot študent pravne fakultete v Lizboni. Udeleževal se je študentskih protestov proti fašistični oblasti in vodil lizbonsko študentsko zvezo med letoma 1960 in 1961.

Leta 2004 je umrla ameriška igralka Uta Hagen.

Leta 2005 je vesoljsko plovilo Huygens pristalo na Saturnovi luni Titan.

Leta 2006 je umrla ameriška igralka, dvakratna oskarjevka Shelley Winters. Svoja zlata kipca je dobila za vlogi v filmih Dnevnik Anne Frank in A Patch of Blue, spominjamo pa se je tudi po nastopih v filmih A Place in the Sun, The Big Knife, Lolita, The Night of the Hunter, Alfie in The Poseidon Adventure. (Shelleyin tretji bivši mož, igralec Tony Franciosa, je infarkt doživel na dan njene smrti in nato preminil pet dni kasneje.)

Leta 2007 jeavstrijski alpski smučar Mario Matt v Wengnu dobil superkombinacijo, potem ko je bil po smuku šele na 34. mestu. Ker je nekaj smukačev odpovedalo slalomski nastop, se je na slalom pognal kot prvi in izkoristil slabe tekmovalne razmere.

Leta 2007 je (med pohodom v partizanske Dražgoše) umrl ugledni novinar Igor Gruden. Svojo poklicno pot je začel kot novinar in urednik pri časopisu Dnevnik, več kot tri desetletja pa nadaljeval na RTV Slovenija. Bil je skoraj vse, kar je v tej hiši mogoče biti, med drugim odgovorni urednik in pomočnik direktorja, vselej pa predvsem novinar, ki je v svoje delo vnašal neverjetno energijo in ki mu je bilo novinarstvo več kot zgolj poklic.

Igor Gruden je bil dolga leta dopisnik iz Italije, zlasti iz našega zamejstva, pa tudi neuradni ambasador matice. Za njim ostaja na tisoče poročil, komentarjev in novinarskih pričevanj o času, v katerem je živel, ostaja vrsta nagrad in priznanj, tudi najvišje, ki ga slovenski novinar lahko dobi, priznanje Društva novinarjev za življenjsko delo.

Leta 2008 je zmago v prvem krogu OP Avstralije v tenisu jLindsay Davenport postala največja "zaslužkarica" v zgodovini ženskega športa. 31-letna Američanka je z nagradami na turnirjih do tistega trenutka zaslužila 21.897.501 dolarjev, kar je bilo 2.224 več od prejšnje rekorderke, legendarne nemške tenisačice Steffi Graf.

Leta 2008 se je začel prvi Kustendorf, filmski festival, ki ga vsako leto v vasici Drvengrad na Mokri gori v Srbiji organizira njegov ustanovitelj, režiser Emir Kusturica. Prvo izdajo so začeli z nekonvencionalno gesto - simboličnim pogrebom filma Umri muški 04 na novem Pokopališču slabih filmov. Glavni gosti tistega leta so bili režiserji Nikita Mihalkov, Fatih Akın in Cristian Mungiu ter igralec Miki Manojlović.

Leta 2009 je umrl Jan Kaplicky, največji češki arhitekt 20. stoletja in eden najradikalnejših arhitektov zadnjih 40 let v svetovnem merilu. Znan je predvsem po oblikovanju vesoljski ladji podobne lupine veleblagovnice Selfridges' v Birminghamu, zadnja leta življenja pa se je bojeval za to, da bi "veliki finale" njegovega opusa, nova praška Narodna knjižnica, naposled zaživel. Potem ko je z drznim načrtom - njegova petnadstropna knjižnica je spominjala na orjaško zeleno in vijolično hobotnico - zmagal na javnem natečaju, na katerega se je prijavilo več kot 350 arhitektov, se je nad njim namreč začel pravi medijski pregon.

Leta 2009 je v Zagrebu umrl znani hrvaški kipar, 'klasik moderne avantgarde', Dušan Džamonja. Znan je bil predvsem po svojih monumentalnih abstraktnih skulpturah, ki so bile razstavljene v londonskem Regent's Parku, na pariškem Place de Vendome, lizbonski Praca de Commercio ter pred palačo pravde v Bruslju. V njegovem opusu so prevladovali predvsem železo, bronsa in aluminij. Učil se je pri velikih imenih hrvaške kiparske umetnosti, Vanji Radauši, Franetu Kršiniću in Antunu Augustinčiću. v hipu prepoznaven je njegov abstraktni spomenik revoluciji v Podgariću (na Hrvaškem) iz leta 1967, ki predstavlja stilizirana "krila zmage in svobode".

Leta 2011 je Vatikan priznal čudež na priprošnjo pokojnega papeža Janeza Pavla II. (48-letna francoska nuna Marie Simon-Pierre nepojasnjeno ozdravela, potem ko je več let bolehala za parkinsonovo boleznijo in se je za ozdravljenje priporočila poljskemu papežu.) S tem je bil izpolnjen pogoj za njegovo beatifikacijo, ki se je nato zgodila 1. maja istega leta.

Leta 2012 je spektatel s stotimi umetniki, laserskim šovom in koncertom skupine Dan D na slovesnosti ob odprtju projekta Maribor 2012 štajersko prestolnico za eno leto postavili na prestol evropske kulture. Na osrednji slovesnosti ob odprtju projekta Evropska prestolnica kulture na Trgu Leona Štuklja v Mariboru so zbrane goste in obiskovalce nagovorili ugledni gostje.

Leta 2013 je Kuba po več kot pol stoletja odpravila prepoved potovanj v tujino za svoje državljane. Ti bodo za potovanje iz države potrebovali le veljavni potni list in vizum ciljne države.