je v Ljubljani umrl slovenski pripovednik in politik Ivan Tavčar.

Na Dunaju je študiral pravo in nato opravljal odvetniško službo. Kmalu je stopil v politično življenje kot ena vodilnih osebnosti liberalne stranke. Postal je deželni in državni poslanec in ljubljanski župan. Rodil se je 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu.

Njegova najbolj znana dela so Cvetje v jeseni iz leta 1917, Visoška kronika je nastala dve leti kasneje, delo Izza kongresa pa je nastajalo v letih od 1905 do 1908. Zanj je značilno, da je v zrelih in poznih letih pisal manj, a so takrat nastala njegova najboljša dela.

Priljubljenost Tavčarja kot župana lahko razložimo z okoliščinami njegovega županovanja, je prepričan zgodovinar, literarni zgodovinar in publicist Igor Grdina. "To je bil čas stiske, čas prve svetovne vojne, in Tavčar je v tem času pokazal izjemno zavzetost. Ljubljana je v teh težkih časih živela precej normalno življenje."

"Ivan Tavčar je izgubil vse svoje politične bitke", je do pisateljeve politične kariere kljub vsemu kritičen Grdina. Na političnem področju naj bi prispeval k temu, da slovenski liberalizem ni odigral takšne vloge kot v nemško-avstrijski politiki, zaradi izrazitega individualizma pa je sčasoma ostal sam in podporo iskal sprva pri Nemcih, po prvi svetovni vojni pa pri drugih jugoslovanskih narodih.

Pri Tavčarju je še marsikaj neodkritega, opozarja Grdina. Problematična je tudi njegova umestitev v literarno zgodovino, ki je "nekako zadregarska." Velikokrat se ga odpravi kot nekoga na poti iz romantike v realizem, ne smemo pa pozabiti na njegove secesijske oblikovalne ideale, na njegovo miselnost, ki je tipično srednjeevropska, tudi dunajska, v kateri se pojmuje smrt kot vrhunec življenja (lep primer je Cvetje v Jeseni).

Leta 1473 se je v Thornu (Torunj) rodil poljski astronom Nikolaj Kopernik, utemeljitelj današnjega heliocentričnega sistema.

Leta 1881 je Kansas postal prva ameriška zvezna država, ki je prepovedala vse alkoholne pijače.

Leta 1900 se je rodil grški pesnik Giorgos Seferiadis, bolj znan kot Giorgos Seferis. Verjeten datum njegovega rojstva je tudi 13. marec. Leta 1963 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1922 je v Zagrebu izšla prva številka časopisa Borba.

Leta 1923 je v Ljubljani umrl slovenski pripovednik in politik Ivan Tavčar.

Leta 1924 se je rodil ameriški igralec Lee Marvin.

Leta 1933 se je rodil slovenski pesnik in dramatik Veno Taufer. S svojo poezijo se je zapisal med predstavnike modernizma, obenem pa je najizrazitejši predhodnik slovenskega pesništva avantgarde v 60. letih preteklega stoletja. Bil je tudi urednik pri Reviji 57, v uredniškem odboru revije Perspektive, leta 1985 pa pobudnik in prvi vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica.
Leta 1948 se je rodil britanski glasbenik, član skupine Black Sabbath, Tony Iommi.

Leta 1951 je umrl francoski pisatelj Andre Paul Guillaume Gide, dobitnik Nobelove nagrade leta 1947. V svojih delih je obnovil eksperimentalni psihološki roman (Vatikanske ječe).

Leta 1952 se je v Mariboru rodil nekdanji slovenski predsednik Danilo Tuerk. 11. novembra leta 2007 je bil na splošnih volitvah izvoljen za predsednika Republike Slovenije z 68,03% glasov in 22. decembra leta 2007 prisegel pred državnim zborom Republike Slovenije.

Leta 1952 je v Norholmu umrl norveški pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun, s pravim imenom Knut Pedersen. Velja za enega vodilnih evropskih romanopiscev med obema vojnama.

Leta 1953 se je rodila Cristina Fernandez de Kirchner, 55. predsednica Argentine.

Leta 1955 se je rodil ameriški igralec Jeff Daniels (Butec in butec, Lahko noč in srečno, Ure do večnosti, ...)

Leta 1957 se je rodil avstrijski pevec Falco.

Leta 1958 se je rodila britanska pisateljica Helen Fielding, najbolj znana po treh delih Dnevnika Bridget Jones.

Leta 1963 se je rodil angleški pevec Seal.

Leta 1964 je Paul Simon napisal pesem The Sounds of Silence, s katero sta čez leto in pol skupaj z Artom Garfunklom zaslovela. Nastopala sta kot duo Simon & Garfunkel.

Leta 1980 je Bojan Križaj je v veleslalomu na olimpijskih igrah v Lake Placidu končal na 4. mestu. Za bronastim Avstrijcem Hansom Ennom je zaostal le dve stotinki sekunde. Zmagal je Šved Ingemar Stenmark, srebro pa je pripadlo Andreasu Wenzlu iz Liechtensteina. Boris Strel je bil osmi.

Leta 1981 se je rodila ameriška pevka Beth Ditto, vokalistka skupine The Gossip.

Leta 1998 je Hermann Maier na olimpijskih igrah po zmagi v superveleslalomu osvojil zlato kolajno tudi v veleslalomu. Avstrijski uspeh je s srebrno kolajno dopolnil Stefan Eberharter, bron pa je osvojil Švicar Michael von Grünigen. Jure Košir je zasedel 5. mesto. Mojstrančan je za Von Grünigenom zaostal za 29 stotink sekunde.

Leta 2002 začne NASA s pomočjo termalnih slik izrisevati površino Marsa.

Leta 2004 je slavni "lovec na naciste" Simon Wiesenthal za svoje "življenje, posvečeno služenju človeštvu" dobil častni viteški red.

Leta 2005 je skakalec Rok Benkovič na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu postal presenetljivi svetovni prvak na srednji skakalnici. Kamničan, ki v karieri ni dobil nobene tekme za svetovni pokal, je zmagal s skokoma 101 in 91 metrov. Drugi je bil Čeh Jakub Janda, tretji pa Finec Janne Ahonen. Na odličnem 6. mestu je končal Jernej Damjan.

Leta 2006 je eksplozija metana v rudniku v bližini Nueve Rosite v Mehiki ubila 65 rudarjev.

Leta 2008 podjetje Toshiba objavi, da iz prodaje umikajo format videov HD DVD; s tem so klonili v konkurenčnem boju s Sonyjevim Blu-Rayem.

Leta 2011 je zlatega medveda za najboljši film na berlinskem filmskem festivalu dobila iranska drama Ločitev režiserja Asgharja Farhadija, ki je že prej veljala za favorita.

Leta 2012 je Pjongjang posvaril Seul, naj ne izvaja vojaških vaj blizu meddržavne meje v Rumenem morju, saj bo severnokorejska vojska sicer začela obstreljevati bližnje južnokorejske otoke.

Leta 2012 je v zaporu v Apocadi v Mehiki izbruhnil spopad med pripadniki rivalskih kartelov; ubitih je bilo 44 ljudi.

Leta 2014 je deskar Žan Košir na olimpijskih igrah v Sočiju v paralelnem veleslalomu osvojil bronasto medaljo.