Poraz je hkrati tudi pomenil preobrat na evropskem bojišču v drugi svetovni vojni. Nemci so sicer zavzeli že skoraj celo mesto, vendar jih je ruska armada novembra obkolila in von Paulus se je moral vdati, v ujetništvo je šlo 90.000 nemških vojakov.

Nemci so napadli Stalingrad, da bi prišli za hrbet dobro branjeni Moskvi, kjer se je njihovo napredovanje ustavilo. Leta 1942 je 6. nemška armada pod poveljstvom generala Friedricha Paulusa prišla v krog Stalingrada. V prvih mesecih so se uspešno bojevali, vendar jim je je začelo zmanjkovati hrane in streliva, kar so Rusi izkoristili v svoj prid. Nemci so do novembra zavzeli skoraj celoten Stalingrad, ostalo je še nekaj postojank ob Volgi. Za zavzetje teh mest so poslali v boj vse razporožljive enote, tako da so bili boki slabo branjeni (na njih so Nemci postavili Romune). Stalin je čakal na november in takrat so Rusi sprožili velik napad, približno milijon ruskih vojakov se je borilo proti 250.000 Nemcem.

Sredi novembra so obkolili Nemce v Stalingradu. Nemci so se komaj branili, zalog pa jim ni mogla dostaviti niti Luftwaffe. Führer Adolf Hitler je zahteval boj do konca in ni dovolil predaje. Tudi 4. armadi pod poveljstvom feldmaršala Ericha von Mansteina ni uspelo rešiti položaja. 30. januarja je Hitler Paulusa povišal v feldmaršala z jasnim namigom: noben nemški maršal se v zgodovini še ni predal. Vendar se je Paulus predal že naslednji dan.

Leta 476 je rimska vojska oklicala poveljnika germanskih najemniških vojakov v rimski službi Odoakra za kralja, kar je pomenilo dokončen propad Zahodnorimskega cesarstva.

Leta 634 je umrl arabski kalif Abu Bakr.

Leta 686 se je rodil frankovski majordom Karel Martel.

Leta 1486 se je rodil avstrijsko-slovenski diplomat, kartograf in zgodovinar Sigismund von Herberstein ali Žiga Herberstein.

Leta 1507 je umrl burgundsko-flamski pesnik in kronist Jean Molinet.

Leta 1572 je v Parizu v noči s 23. na 24. avgust Katarina Medičejska med poročnim slavjem hčere s hugenotskim kraljem Henrikom Navarskim ukazala množični pokol hugenotov. To je bila t. i. šentjernejska noč. V vsej Franciji so pobili okoli 20.000 ljudi, samo v Parizu več kot 10.000.

Leta 1754 se je v Versaillesu rodil francoski kralj Ludvik XVI, kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov.

Leta 1769 se je rodil francoski anatom in raziskovalec Georges Leopold Chretien Frédéric Dagobert Cuvier, ki je razširil Linnejev sistem razvrščanja še v štiri skupine, imenovane debla.

Leta 1806 je umrl francoski fizik Charles Augustin de Coulomb.

Leta 1811 se je rodil francoski fizik in mineralog Auguste Bravais.

Leta 1813 je umrl ameriški naravoslovec, ornitolog in risar škotskega rodu Alexander Wilson.

Leta 1833 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.

Leta 1839 so Britanci v prvi opijski vojni s Kitajci zasedli Hongkong, ki je postal britanska kolonija.

Hongkong je po sporazumu iz leta 1984, ki sta ga podpisali Velika Britanija in Kitajska postalo posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske.

Leta 1842 se je rodil angleški inženir in fizik Osbourne Reynolds.

Leta 1847 se je rodil japonski politik Mori Arinori.

Leta 1863 je umrl ruski igralec Mihail Semjonovič Ščepkin, najpomembnejši umetnik tedanjega ruskega gledališča. Bil je velik vzor številnim igralcem.

Leta 1864 se je na Kreti rodil grški državnik Eleftherios Venizelos. Ko je bil predsednik vlade, je reformiral delavsko in agrarno zakonodajo, reorganiziral je grško vojsko. Med njegovim predsedovanjem je Grčija vstopila v balkansko zvezo in leta 1912 v prvo balkansko vojno.

Leta 1866 so Avstrijci in Prusi podpisali praški mir, zaradi česar je razpadla nemška zveza. Podpisali so, potem ko so v avstrijsko-pruski vojni, ki je trajala od junija do avgusta 1866 in je bila neizogibna, saj železni kancler Bismark ni več priznal vrhovne oblasti Avstrije v Nemški zvezi, pruske čete prisilile Avstrijce v podpis premirja. Prusija pa je v novo Severnonemško zvezo vključila manjše države.

Leta 1900 se je v Zagorici na Dobrepolju rodil slovenski slikar Tone Kralj. Posvetil se je predvsem monumentalnemu cerkvenemu slikarstvu. V olju je naslikal številne imenitne podobe iz ljudskega življenja.

Leta 1911 se je rodil norveški smučarski skakalec Birger Ruud, ki je osvojil dve zlati in eno srebrno olimpijsko medaljo. 25. marca leta 1934 je Ruud v Planici z 92 metri postavil svetovni rekord.

Leta 1913 so v Mariboru odprli most čez Dravo.

Leta 1914 je Japonska vstopila v prvo svetovno vojno na strani antante.

Leta 1914 se je začela lublinsko-lvovska bitka.

Leta 1927 so v New Yorku kljub nedokazani krivdi zaradi domnevnega ropa denarja usmrtili Nicola Sacca in Bartolomea Vanzettija.

Leta 1937 je umrl francoski skladatelj Albert Roussel. Napisal je štiri simfonije, vrsto simfoničnih pesnitev, dosti komornih in klavirskih skladb in nekaj odrskih del.

Leta 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze Joahim von Ribentrop in Vječeslav Mihajlovič Molotov v Moskvi podpisala sovjetsko-nemško nenapadalno pogodbo in tajne dokumente o delitvi interesnih sfer. Pogodba je Hitlerju omogočila napad na Poljsko, sporazum pa je bil prekršen 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo.

Leta 1939 se je rodila slovenska slikarka Jelka Reichman.

Leta 1942 se je začela bitka za pacifiško otočje Stewart.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Harkov.

Leta 1944 je v Bukarešti izbruhnila vstaja.

Leta 1944 je Romunija prekinila zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo in se pridružila zaveznikom. Kralj Mihail I. je napovedal vojno Nemčiji in ukazal aretacijo pronacističnega voditelja Jona Antoneskuja.

Leta 1957 je umrla slovenska kiparka in slikarka Karla Bulovec Mrak.

Leta 1962 so prek telekomunikacijskega satelita Telstar vzpostavili prvo živo televizijsko povezavo med ZDA in Evropo.

Leta 1970 se je rodil ameriški filmski igralec River Jude Phoenix, ki je veljal za enega izmed najbolj talentiranih mladih hollywoodskih igralcev.

Leta 1970 je Američan Gary Hall v Los Angelesu 200 metrov mešano preplaval v času 2:09,5 in postavil tretji svetovni rekord v treh dneh.

Leta 1978 se je rodil ameriški košarkar Kobe Bryant.

Leta 1985 je Maročan Said Aouita je na atletskem mitingu v Berlinu postavil nov svetovni rekord na 1.500 metrov: 3:29,46. Prejšnji rekord je bil le en mesec v lasti Britanca Steva Crama.

Leta 1994 je SCT Olimpija z goloma Džonija Novaka in Mirana Pavlina tudi na povratnem srečanju predkroga Pokala Uefa v Sofiji premagala nogometaše Levskega (2:1) in se s skupnim izidom 5:3 uvrstila v 1. krog tega tekmovanja.

Leta 1998 je Brigita Bukovec na evropskem atletskem prvenstvu v Budimpešti osvojila srebrno medaljo v teku na 100 metrov z ovirami z njenim drugim najboljšim časom kariere, 12,65. Naslov evropske prvakinje je ubranila Bolgarka Svetla Dimitrova z 12,56.

Leta 1999 je umrl maroški kralj Hasan II.

Leta 2004 je Jolanda Čeplak na olimpijskih igrah v Atenah s časom 1:56,43 osvojila bronasto medaljo v teku na 800 metrov.