Bil je kadet konjenice in vojak v Indiji. Leta 1898 je napisal roman in postal novinar.

Priključil se je liberalcem, med letoma 1908 in 1919 je bil trgovinski minister, štiri leta pa bil lord admiralitete. Aktivno je sodeloval v 1. svetovni vojni, v kateri si je zamislil Solunsko fronto.

Na začetku štiridesetih let je postal britanski premier, leta 1941 je z ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom podpisal atlantsko listino. Pomembno je vplival na razplet 2. svetovne vojne. Leta 1944 se je v Moskvi na devetdnevni konferenci sešel s premierjem Sovjetske zveze Josephom Stalinom, da bi govorila o prihodnosti Evrope.

Udeležil se je vseh pomembnih mirovnih konferenc v Casablanci, Kairu, Moskvi, Teheranu in Quebecu. Nekoč je zapisal: "Pogum je tisto, kar potrebuješ, če hočeš vstati in spregovoriti - pa tudi tisto, kar potrebuješ, da se usedeš in poslušaš."

Prav on je populariziral pojem železna zavesa. To je bila meja, ki je od konca druge svetovne vojne do konca hladne vojne simbolično, ideološko in fizično delila Evropo na dva dela. Pojem je skoval že nacistični minister za propagando Joseph Goebbels, slaven pa je postal šele, ko ga je začel uporabljati Winston Churchill.

Leta 1955 je odstopil kot predsednik britanske vlade in se umaknil iz političnega življenja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 41 so v Rimu umorili rimskega cesarja Gaja Julija Cezarja Germanika Kaligulo, ki je vladal od leta 37.

Leta 76 se je rodil rimski cesar Hadrijan. Veljal je za velikega reformatorja rimskega cesarstva. Utrdil je meje v Germaniji in Britaniji, zatrl pa je tudi velik upor Judov. Cesar Hadrijan je bil velik ljubitelj grške kulture. Umrl je leta 138. Prepotoval je vse province cesarstva in velja za velikega graditelja, zlasti Angelskega gradu, ki ga je zgradil kot svoj nagrobnik. Danes je v njem muzej. Gradili so ga od 136 do 139 leta. Hadrijan je razširil trgovanje z denarjem, postavil obrambni zid v Angliji (Hadrijanov zid), bil je odličen vojskovodja. Med podrejenimi in ljudstvom ni bil posebno priljubljen, saj je znal biti zelo muhast in krut.

Leta 772 je umrl papež Štefan IV.

Leta 1125 je umrl gruzijski kralj David IV.

Leta 1366 je umrl aragonski kralj Alfonso IV.

Leta 1438 so papeža Evgena IV. na baselskem koncilu suspendirali.

Leta 1444 se je rodil milanski vojvoda Galeazzo Maria Sforza.

Leta 1458 je bil za kralja Češke in Ogrske proglašen Matija I. Korvin, v legendah znan kot kralj Matjaž.

Leta 1556 se je zgodila ena največjih katastrof v zgodovini človeštva. Kitajsko provinco Šensi je prizadel hud potres. V njem naj bi umrlo okoli 850 tisoč ljudi.

Leta 1595 je umrl avstrijski nadvojvoda Ferdinand II.

Leta 1679 je angleški kralj Charles II. razpustil parlament.

Leta 1705 se je rodil italijanski operni pevec Carlo Broschi, bolj znan kot Farinelli.

Leta 1712 se je rodil Friderik II. Veliki, kralj Prusije, ki je v času svoje 46-letne vladavine Prusijo spremenil v evropsko velesilo.

Leta 1732 se je rodil predhodnik francoske revolucije in dramatik Pierre Auguste Caron de Beaumarchais. Znani sta njegovi komediji Seviljski brivec in Figarova svatba.

Leta 1757 je umrl italijanski kipar Francesco Robba, ki je med drugim naredil tudi Vodnjak treh rek, bolj znan kot Robbov vodnjak.

Leta 1776 se je rodil nemški skladatelj Ernst Theodor Amadeus Hoffmann. Po Hoffmannovih pripovedkah je Jacques Offenbach napisal opero Hoffmannove pripovedke. Zelo je vplival tudi na Balzaca, Poeja in Kafko.

Leta 1848 je James W. Marshall v reki Sacramento našel zlato, kar je povzročilo zlato mrzlico.

Leta 1888 je Jacob L. Wortman patentiral trak za pisalni stroj.

Leta 1896 se je rodil slovenski slikar Anton Gojmir Kos. Bil je najpomembnejši predstavnik monumentalnih kompozicij slovenske zgodovine: Umestitev na Gosposvetskem polju, Boj pri Krškem in prihod Slovencev. Bil je tudi priljubljen portretist, s tihožitji je doživel umetniški vrh, v slovensko umetnost je vpeljal načela abstraktnega modernizma.

Leta 1920 je umrl italijanski slikar in kipar Amedeo Clemente Modigliani.

Leta 1924 so nekdanjo carsko prestolnico Rusije Peterburg preimenovali v Leningrad. Po propadu komunizma so mestu vrnili prvotno ime.

Leta 1924 je umrla luksemburška nadvojvodinja Marie-Adélaïde. Bila je hčerka nadvojvode Guillaumeja IV. Luksemburškega. 10. julija 1907 so jo kot najstarejšo izmed šestih sester razglasili za prestolonaslednico. Na ta način so v državi rešili nasledstveno krizo. Po smrti svojega očeta 25. februarja 1912 je Marie-Adélaïde postala prva ženska, ki je prevzela vodenje Luksemburga, hkrati pa je postala tudi prvi vodja Luksemburga, ki je bil po letu 1296 rojen na ozemlju te države. Zelo se je zanimala za politiko in je menila, da vlada z božjo milostjo, zato se je vmešavala v politično življenje v vojvodini.

Med prvo svetovno vojno je imela izredno prijateljske odnose z nemškimi okupatorji, zaradi česar so jo po osvoboditvi večkrat kritizirali. Čeprav ni s tem naredila nič protiustavnega, so se v parlamentu januarja 1919 pojavile zahteve po njenem odstopu. Po posvetu s premierjem je 14. januarja 1919 odstopila, na mestu nadvojvodinje pa jo je nasledila mlajša sestra Charlotte. Marie-Adélaïde je vstopila v samostan in prevzela ime sestra Marie of the Poor. Umrla je v gradu Hohenburg.

Leta 1927 je režiser Alfred Hitchcock izdal svoj prvi film The Pleasure Garden.

Leta 1932 je umrl angleški ladjedelec sir Alfred Yarrow.

Leta 1935 je ameriško podjetje Kruger Brewing začelo prodajati prvo pivo v pločevinkah.

Leta 1936 je bil za francoskega premierja izvoljen Albert Sarraut.

Leta 1939 je umrl švicarski zdravnik in nutricionist Maximilian Bircher-Benner.

Leta 1941 se je rodil ameriški pevec Neil Leslie Diamond.

Leta 1943 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill končala konferenco v Casablanci.

Leta 1943 se je rodila ameriška filmska igralka Sharon Marie Tate, ki so jo 9. avgusta 1969 visoko nosečo umorili Charles Manson in njegovi privrženci.

Leta 1944 je bil Dwight David Einsenhower imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjenih za izkrcanje v Zahodni Evropi.

Leta 1951 se je rodil ruski komik Yakov Smirnoff.

Leta 1959 se je rodila ameriška igralka nemškega rodu Nastassja Kinski.

Leta 1958 se je rodil avstrijski smukač Harti Weirather. V svetovnem pokalu je zmagal šestkrat, med drugim tudi v Kitzbühelu. Leta 1982 je v Schladmingu postal tudi svetovni prvak v najhitrejši disciplini alpskega smučanja.

Leta 1966 je boeing 707 družbe Air India stmoglavil na Mont Blanc. V nesreči je umrlo 117 ljudi.

Leta 1971 je umrl ameriški soustanovitelj društva Anonimni alkoholiki Bill W.

Leta 1972 so na Guamu odkrili japonskega vojaka Šoičija Jokoija, ki se je skrival, ker je menil, da druga svetovna vojna še ni končana.

Leta 1983 je umrl ameriški filmski režiser George Cukor.

Leta 1984 so začeli prodajati prve računalnike Apple Macintosh.

Leta 1986 je plovilo voyager 2 letelo 50.679 milj stran od Urana.

Leta 1986 je umrl ameriški pisatelj in ustanovitelj scientologije L. Ron Hubbard.

Leta 1989 so na električnem stolu v zaporu na Floridi usmrtili serijskega morilca Teda Bundyja.

Leta 1990 je slovenska delegacija protestno zapustila 14. izredni kongres ZKJ.

Leta 1995 je tožilstvo prebralo uvodni govor v obtožbi na procesu proti O. J. Simpsonu, obtoženemu umora.

Leta 1995 so na jubilejnem 200. večnem hokejskem derbiju med Olimpijo in Jesenicami so v Tivoliju s 6:2 (0:1, 3:1, 3:0) zmagali Ljubljančani.

Leta 1996 je poljski premier Jozef Oleksy odstopil sredi preiskave o njegovem vohunjenju za Moskvo.

Leta 1999 je Jure Košir zadnjič zmagal na slalomu za svetovni pokal. V Kitzbühelu je bil drugi Didier Plaschy, tretji pa Giorgio Rocca. Za Koširja je bila to druga zmaga v sezoni in tretja v karieri. Po prvi vožnji je bil tretji, na koncu pa je Švicarja Plaschyja premagal za štiri stotinke. Slovenski uspeh so dopolnili Drago Grubelnik na 7., Mitja Valenčič na 11. in Matjaž Vrhovnik na 23. mestu.

Leta 2000 je brazilca Rivalda Mednarodna nogometna zveza izbrala za najboljšega nogometaša leta. Dobil je kar 543 točk selektorjev z vsega sveta. Drugi je bil Anglež David Beckham (194), tretji pa Argentinec Gabriel Batistuta (79). Nagrado za reprezentanco, ki je v preteklem letu najbolj napredovala na svetovni lestvici, je prejela Slovenija, v njenem imenu pa jo je na gala prireditvi v Bruslju prevzel selektor Srečko Katanec.

Leta 2002 so se začela zaslišanja v ameriškem kongresu glede Enrona.

Leta 2003 je uradno začelo delovati ameriško ministrstvo za nacionalno varnost.

Leta 2003 je umrl italijanski avtomobilski industrialec Gianni Agnelli.

Leta 2004 je Janez Marič na šprinterski biatlonski tekmi za svetovni pokal v Anterselvi osvojil drugo mesto in s tem tretjič v karieri stopil na zmagovalni oder. Marič je brez izgubljenega strela za 21 sekund zaostal le za Rusom Sergejem Čepikovom. Tretji je bil Nemec Ricco Gros.

Leta 2007 je umrl Emiliano Mercado del Toro, do tedaj najstarejši vojni veteran na svetu. Rodil se je leta 1891.

Leta 2008 je v 68. letu starosti v bolnišnici v San Diegu umrl priznani glasbeni ustvarjalec John Stewart. Sodeloval je s številnimi legendami folk- in rockglasbe. Stewart bo ostal najbolj znan kot avtor pesmi Daydream Believer, ki jo je leta 1967 napisal za ameriško skupino The Monkees. Svoje solistične albume je izdajal pri številnih velikih založbah, kot so Capitol, Warner in RCA.