Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot navadno. Zanimivo je, da so bili motorji letala pri nizki hitrosti zelo neučinkoviti - samo da je prišel do vzletne steze, je concorde porabil dve toni goriva! – pri veliki hitrosti pa izjemno učinkoviti. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom.

Concorde s prepoznavno obliko, rekordno hitrostjo in visokimi stroški še danes buri domišljijo ljubiteljev letalstva. Bil je ponos britansko-francoskega sodelovanja, po katerem je jeklena ptica dobila ime. Concorde namreč pomeni sodelovanje oz. dogovor. Prvič je poletel 2. marca 1969, sedem let pozneje pa je prvič poletel komercialno.

Letalo so poganjali štirje Olympusovi motorji, ki so bili sprva namenjeni za strateške bombnike. Kot glavni oblikovalec se je pod projekt podpisal Pierre Satre, njegova desna roka pa je bil sir Archibald Russell. Poleg motorjev je najbolj vroč del vsakega nadzvočnega letala njegov nos: ena največjih značilnosti concorda je bil ravno njegov premikajoči se nos, narejen iz posebnega aluminija. Njegova premičnost je združevala potrebo po ustrezni obliki, ki omogoča aerodinamično učinkovitost med poletom, hkrati pa pilotu omogoča dobro vidljivost med vzletanjem in pristajanjem.

Dan, ki je močno zaznamoval usodo concorda, je 25. julij 2000, ko je v nesreči Airfranceovega concorda v Gonessu umrlo vseh 109 ljudi na letalu in še štirje na tleh. Po uradnih podatkih je nesrečo povzročil delček, ki je odpadel iz letala Continental Airlinesa DC-10, ki je z letališča vzletelo deset minut prej.

Čez tri leta, 10. aprila 2003, sta obe družbi hkrati oznanili, da bosta čez leto dni letala upokojili. Za umik concorda sta navedli nizko število potnikov po nesreči leta 2000, padec letalske industrije po napadih 11. septembra 2001 in dvig vzdrževalnih stroškov. Slavni Richard Branson je še isti dan podal ponudbo, da odkupi concorde BA po ceni milijon funtov za letalo, a so britanske oblasti njegovo ponudbo zavrnile.

Leta 51 se je rodil rimski vladar Domicijan.

Leta 69 je v drugem spopadu pri Bedriacumu vojska pod poveljstvom Marka Antonija Prima, poveljnika danubske vojske, zveste Vespazijanu, premagala enote rimskega cesarja Vitelija.

Leta 996 je umrl francoski kralj Hugo Capet.

Leta 1360 so v Calaisu podpisali bretignyjski sporazum, ki je zaznamoval konec prvega razdobja v stoletni vojni.

Leta 1537 se je rodila angleška kraljica Jane Seymour, tretja žena angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1648 je bil podpisan Vestfalski mir. Z njim se je končala tridesetletna vojna. Sporazum je določal tudi enakopravnost katoličanov in protestantov.

Leta 1658 se je rodil slovenski zdravnik Marko Gerbec – Marcus Gerbezius. S svojimi knjigami je poskušal pomagati zdravnikom. Bil je med ustanovitelji Academie operosorum.

Leta 1795 je bila Poljsko-litovska zveza razdeljena med Avstrijo, Prusijo in Rusijo.

Leta 1812 se je Napoleon v bližini Moskve spopadel z Rusi.

Leta 1861 je bila čez vse ZDA postavljena prva čezcelinska telegrafska zveza, s tem se je končalo prenašanje pošte s Pony Expressom.

Leta 1887 se je rodila španska kraljica Viktorija Evgenija.

Leta 1891 se je rodil dominikanski diktator Rafael Leonidas Trujillo Molina.

Leta 1903 se je rodil direktor FBI-ja Melvin Purvis.

Leta 1917 so združene nemške in avstro-ogrske čete prebile italijanske bojne linije pri Kobaridu in Bovcu. Ta bitka prve svetovne vojne je znana kot čudež pri Kobaridu.

Leta 1929 so se na newyorški borzi začele kazati prve razpoke, zavladala je zmeda, ki je napovedovala njen zlom. Dan pozneje se je zgodil črni petek.

Leta 1930 je bil v Braziliji po državnem prevratu odstavljen zadnji predsednik Prve republike Washington Luís Pereira de Sousa. Začasni predsednik države je postal Getulio Dornelles Vargas.

Leta 1930 se je rodil malezijski kralj sultan Ahmad Šah.

Leta 1931 je bil Al Capone obsojen na 11 let zaporne in 50.000 dolarjev denarne kazni.

Leta 1932 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Pierre-Gilles de Gennes.

Leta 1944 je bila potopljena japonska letalonosilka Zuikaku.

Leta 1945 je večina držav podpisnic ustanovne listine Združenih narodov ratificirala dokument, ki so ga sprejeli na ustanovnem zasedanju organizacije Združenih narodov v San Franciscu.

Leta 1945 je umrl norveški premier in izdajalec Vidkun Abraham Lauritz Jonssøn Quisling.

Leta 1947 je pred komisijo Unamerican Activities Committee prišel Walt Disney in imenoval zaposlene v podjetju Disney, za katere je menil, da so komunisti.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower obljubil, da bodo ZDA pomagale Južnemu Vietnamu.

Leta 1956 je Sovjetska zveza vpadla na Madžarsko.

Leta 1957 je umrl znameniti francoski modni oblikovalec Christian Dior, ki je za seboj zapustil velikansko modno dediščino in prestižno modno znamko.

Leta 1960 je na kozmodromu Bajkonur eksplodirala balistična raketa R-16 na izstrelitveni ploščadi in ubila 165 ljudi.

Leta 1964 so se končale olimpijske igre v Tokiu, na katerih je telovadec Miro Cerar na konju z ročaji osvojil zlato medaljo, kar je bilo takrat edino jugoslovansko zlato.

Leta 1966 se je rodil ruski oligarh in naftni mogotec Roman Abramovič.

Leta 1970 je bil Salvador Allende izvoljen za predsednika Čila.

Leta 1973 se je končala jomkipurska vojna.

Leta 1980 je poljska vlada legalizirala Solidarnost.

Leta 1985 se je rodil nogometaš Wayne Rooney (Manchester United), angleški reprezentant in nekaj časa najmlajši strelec v zgodovini angleške Premier lige. Robustni napadalec je bil star le 16 let in 360 dni, ko je v dresu Evertona oktobra 2002 v zadnji minuti zadel proti Arsenalu in preprečil njegov skoraj enoletni niz brez poraza na domačem prvenstvu. Z rdečimi vragi je osvojil štiri naslove državnega prvaka in Ligo prvakov (2008).

Leta 1996 je argentinska teniška igralka Gabriela Sabatini končala kariero, potem ko je v Zürichu izgubila proti Jennifer Capriati. 20-letna Američanka je bila od argentinske lepotice boljša s 6:3 in 6:4 in se je uvrstila v osmino finala. Največji uspeh Sabatinijeve je zmaga na Odprtem prvenstvu ZDA leta 1990.

Leta 1998 se je tropska nevihta Mitch spremenila v orkan.

Leta 2003 je concorde še zadnjič poletel na komercialni progi. Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot navadno. Zanimivo je, da so bili motorji letala pri nizki hitrosti zelo neučinkoviti - samo da je prišel do vzletne steze, je concorde porabil dve toni goriva - pri veliki hitrosti pa izjemno učinkoviti. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom.

Leta 2011 sta se Nogometna zveza Slovenije in selektor Matjaž Kek dogovorila o predčasni prekinitvi pogodbe. Mesto selektorja je prevzel Slaviša Stojanovič.

Leta 2012 je odjeknila vest, da Tomos svojih mopedov ne bo več izdeloval v Kopru, saj je proizvodnjo preselil v tujino.

Leta 2013 je Tina Maze prejela prestižno nagrado "smučar leta". Smučarski novinarji so ji dali prednost pred Marcelom Hirscherjem in Tedom Ligetyjem. Kot prva Slovenka je prejela prestižno priznanje, ki ga smučarski novinarji podeljujejo od leta 1963. V 18 letih pred tem je le trikrat nagrada pristala pri dekletih. Pripadla je Janici Kostelić in Lindsey Vonn.