Ozonska luknja, ki jo povzroča klor iz kemikalij človeškega proizvoda, se je po navedbah Nasinih znanstvenikov letos zmanjšala zaradi višjih temperatur v stratosferi nad Antarktiko. Leta 2012 je povprečna velikost ozonske luknje znašala 17,9 milijona kvadratnih kilometrov.

Kljub temu pa je okrevanje ozona, ki ima vlogo naravnega ščita pred ultravijolično svetlobo, počasno, tako da se bo po predvidevanjih Nasinih znanstvenikov ozon nad Antarktiko v stanje iz zgodnjih osemdesetih let ozon povrnil šele leta 2065. Okrevanje poteka počasi tudi zaradi dolge življenjske dobe kemikalij, ki ozon razgrajujejo, v atmosferi.

Kljub temu pa splošna količina ozona ne upada več, saj se je z mednarodnim nadzorom nad proizvodnjo določenih kemikalij občutno zmanjšala njihova količina v ozračju.