Po več kot 8.000 zbranih podpisih v podporo ohranitvi neodvisnega Radia Študent na problematiko, s katero se spopadajo radijci, opozarjajo še z javnim shodom, ki se je začel pred menzo v študentskem naselju v Rožni dolini in se nadaljeval proti mestnemu središču in Filozofski fakulteti. Protestni shod, ki ga spremlja tovornjak z ozvočenjem, se je nato ustavil na Kongresnem trgu, pred lokalom Bikofe pa bo večer sklenil glasbeni program.

S shodom želijo na Radiu Študent javnost opozoriti na težave, ki jih imajo, obenem pa poudariti informacijsko, izobraževalno in kulturno vlogo, ki jo že 45. leto opravlja radio. Prepričani so, da vprašanje obstoja Radia Študent ni le vprašanje preživetja nekega radia, ampak vprašanje ohranitve tako neodvisnih medijev in neodvisne kulture kot tudi zgodovinskih dosežkov neodvisnega in samoniklega študentskega organiziranja v njegovi najbolj pozitivni obliki. Gre za civilizacijsko vprašanje, dodajajo, za vprašanje ohranitve od kapitala in politike neodvisne kulture in družbe.

Nekatere izmed udeležencev shoda, ki so ga "študentovci" naslovili ReŠolucija, smo povprašali, zakaj menijo, da je Radio Študent v slovenskem medijskem prostoru nepogrešljiv in/ali zakaj ga podpirajo.

Sara Horžen, napovedovalka z Radia Študent, pravi: "To je okolje, v katerem se kalijo mladi ljudje, nabirajo izkušnje. Je neobremenjen z uredniškim nadzorom, imaš vso svobodo, da preizkušaš meje, do kod lahko greš v radijskem etru in mediju."

Njen sodelavec Žiga Pohleven dodaja: "Vsi, ki smo na tej frekvenci in ob njej, jo čutimo, tu smo z ljubeznijo. Po zadnjih raziskavah pa je ljubezen vsem v pogubo, je popolnoma iracionalna, torej je naše vodilo iracionalnost, brez razuma drvimo v ljubezenski prepad. A radi se imamo."

Tjaša Koprivec, gotovo najnežnejši glas s frekvence 89.3, je tudi tokrat spregovorila v izborno knjižni slovenščini: "Radio Študent je eden redkih gradnikov svobodne misli in besede, ki je neomajna v svoji raziskovalni vnemi. Ko rečem raziskovalni vnemi, imam v mislih njeno težnjo, da bi segla globlje in posvetila v prostor resnice: avtonomen, neodvisen, zelo ustvarjalno pretkan prostor, na humusu katerega rastejo generacije, ki lahko tvorno prispevajo k družbi. RŠ je inštitucija, ki mora stati inu obstati."

Tudi glasbeni kritik in publicist Luka Zagoričnik, ki na "Študentu" ureja oddajo Godbeni imperializem, pravi: "Zaradi situacije v medijih, kot obstaja vse od osamosvojitve dalje. RŠ v našem medijskem prostoru ponuja tisto pluralnost, ki so je polna usta politike in drugih, a z njo mislijo nekaj povsem drugega, kar naj bi ta pluralnost v medijih bila."

V odgovor na vprašanje o tem, kaj je tisto nepogrešljivo, kar Radio Študent prispeva slovenski medijski krajini, je v MMC-jevi spletni klepetalnici pred dvema tednoma odgovorni urednik Bojan Anđelković ponudil trditev, da je RŠ "skorajda edini in vodilni neodvisni medij v državi, katerega program je neodvisen tako od politike kot od kapitala", in nadaljeval: "Raven svobode, ki jo imajo ustvarjalci programa na RŠ, ne obstaja niti na enem drugem mediju. Program RŠ ustvarjajo pretežno mladi ljudje, ki se učijo tudi skozi svoje napake - kar na drugih medijih seveda ni mogoče. Prav zaradi tega ima RŠ izjemno izobraževalno in raziskovalno funkcijo in prav zaradi tega praktično ni relevantnega medija v Sloveniji, v katerem ne delajo tisti, ki so svoje prve korake naredili na RŠ. Drugače povedano, RŠ za slovensko medijsko krajino ni nepogrešljiv le zaradi programa, amak tudi zaradi specifičnih izobraževalnih procesov, brez katerih bi bili drugi mediji prikrajšani za nekatere vodilne novinarje, napovedovalce, tudi urednike ..."

Izjave naključnih udeležencev ReŠolucije dodajamo v okvirčkih na desni, v galeriji pa si oglejte nekaj fotografskih utrinkov s shoda v podporo Radiu Študent.