se je rodila Angležinja Louise Joy Brown, prvi otrok iz epruvete. Louise se je rodila staršema Lesley in Johnu Brownu.

Par se je pred njenim rojstvom devet let trudil, da bi spočel otroka. Ker sta imela težave, je Lesley obiskala zdravnika Particka Steptoeja in Roberta Edwardsa, ki bodočima staršema takrat nista povedala, da je postopek in vitro le eksperimentalen in da se po tem postopku ni rodil še noben otrok.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 306 je bil Konstantin razglašen za rimskega cesarja.

Leta 1109 se je rodil portugalski kralj Alfonz I.

Leta 1261 so Nikejci zasedli Konstantinopel in tako omogočili obnovitev Bizantinskega cesarstva.

Leta 1492 je umrl Italijan Giovanni Battista Cibo, bolj znan kot papež Inocenc VIII.

Leta 1575 se je rodil nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.

Leta 1593 je Henrik IV. javno prestopil iz protestantizma v rimskokatoliško veroizpoved.

Leta 1616 je umrl nemški kemik, zdravnik in alkimist Andreas Libavius.

Leta 1719 je umrl nemški graditelj orgel Arp Schnitger.

Leta 1768 se je rodil britanski popotnik po Bližnjem vzhodu in osrednji Afriki William George Browne, ki je Evropejcem prvi opisal muslimanski sultanat Dafur v današnjem Sudanu.

Leta 1799 je Napoleon pri Abukirju (Egipt) porazil 10.000-glavo turško armado.

Leta 1815 se je rodil slovenski slikar Ludvik Grilc, ki je slikal in kopiral predvsem cerkvene slike in freske, pa tudi portrete in krajine.

Leta 1834 je umrl angleški pesnik, kritik in filozof Samuel Taylor Coleridge.

Leta 1844 se je rodil ameriški slikar in kipar Thomas Eakins.

Leta 1848 se je rodil britanski državnik Arthur James Balfour. Od leta 1902 do 1905 je bil ministrski predsednik in soustanovitelj antante. Arthur James Balfour je žele pridobiti Jude za stvar zaveznikov in je leta 1917 izdal tako imenovano Balfourevo deklaracijo o ustvarjanju “narodne domovine za judovsko ljudstvo v Palestini”. Leta 1926 je opredelil do danes veljavni status britanskih dominionov kot Britansko skupnost narodov. Umrl je 19. marca 1930 v Wokingu.

Leta 1866 je ameriški kongres uvedel čin general armade, ki ga je prvi prejel Ulysses Grant.

Leta 1868 je zdajšnja država Wyoming postala ameriško ozemlje.

Leta 1870 se je rodil ameriški slikar Maxfield Parrish.

Leta 1880 se je v Malem Gabru pri Stični rodil slovenski pisatelj Ivan Zorec.

Leta 1894 se je rodil srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je leta 1914 v atentatu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo.

Leta 1898 so Združene države Amerike napadle Portoriko.

Leta 1902 se je rodil ameriški filozof Eric Hoffer.

Leta 1905 se je rodil judovski pisatelj Elias Canetti, ki je leta 1981 dobil Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1907 je Koreja postala japonski protektorat.

Leta 1909 je francoski pilot in letalski konstruktor Louis Bleriot v letalu, ki ga je sam skonstruiral, prvi preletel Rokavski preliv med Calaisom in Dovrom.

Leta 1920 se je rodila ameriška molekularna biologinja Rosalind Elsie Franklin.

Leta 1920 je bilo vzpostavljeno prvo dvosmerno radijsko oddajanje prek Atlantika.

Leta 1934 so nacisti vdrli v vladno palačo na Dunaju in ubili kanclerja Engelberta Dollfussa in poskušali prevzeti oblast v državi, kar se jim ni posrečilo. Dolffus je bil najprej kmetijski in nato še zunanji minister. Po samorazpustivi parlamenta je z izredno uredbo uvedel avtoritarno ustavo in ob pomoči Domovinske fronte skušal uresničiti idejo krščanske stanovske države. Pri tem se je zaradi notranjih nesoglasij in kritja hrbta proti Hitlerju naslonil na Mussolinija.

Leta 1939 se je v Ljubljani začel petdnevni kongres Kristusa Kralja.

Leta 1945 so Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone: sovjetsko, britansko, ameriško in francosko. Razdelitev je veljala do ustanovitve obeh nemških držav.

Leta 1946 se je ob prvem podvodnem jedrskem poskusu pri atolu Bikini potopila ladja USS Saratoga.

Leta 1952 je Portoriko dobil avtonomijo znotraj ZDA.

Leta 1955 se je rodila ameriška manekenka somalskega rodu Iman.

Leta 1956 sta v megli južno od otoka Nantucket trčili dve ladji, nesreča je zahtevala 51 žrtev.

Leta 1957 je bila v Tuniziji odpravljena monarhija in razglašena republika, ki jo je vodil prvi predsednik Habib Burgiba.

Leta 1963 je umrl slovenski gledališki režiser Milan Skrbinšek.

Leta 1963 se je rodil hokejist Doug Gilmour. Leta 1989 je s Calgaryjem osvojil svoj edini Stanleyjev pokal za zmagoslavje v Ligi NHL.

Leta 1967 se je rodil ameriški filmski in televizijski igralec Matt LeBlanc, najbolj znan po vlogi Joeja v nanizanki Prijatelji.

Leta 1969 je Richard Nixon razglasil novo doktrino v vietnamski vojni, v kateri je pričakoval, da se bodo azijske zaveznice same vojaško branile.

Leta 1971 je južnoafriški kirurg dr. Christian Barnard v Capetownu prvič uspešno presadil človeško srce.

Leta 1973 je Nasa izstrelila sondo Mars 5.

Leta 1976 je Jim Montgomery na olimpijskih igrah v Montrealu razdaljo 100 metrov v prosti tehniki prvi preplaval hitreje od 50 sekund. Ameriški plavalec je dosegel čas 49,99. V Montrealu je Montgomery osvojil tri zlate in eno bronasto medaljo.

Leta 1980 je umrl ruski pevec, pesnik gledališki in filmski igralec ter pisatelj Vladimir Semjonovič Visocki.

Leta 1982 je Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, podpisal sporazum, s katerim je priznal resolucije ZN-a o obstoju Izraela.

Leta 1984 je Rusinja Svetlana Jevgenjevna Savicka kot prva ženska opravila vesoljski sprehod.

Leta 1986 je umrl ameriški filmski režiser Lester Anthony "Vincente" Minnelli, ki je med drugim režiral filme Amerikanec v Parizu, Sla po življenju, Gigi, Dom na griču, Štirje jezdeci apokalipse in Dva tedna v drugem mestu.

Leta 1992 so se v Barceloni začele 25. poletne olimpijske igre. Nastopilo je 9.356 športnikov iz 169 držav. Najuspešnejši udeleženec iger je bil ruski telovadec Vitalij Ščerbo s šestimi zlatimi medaljami.

Leta 1993 je umrl slovenski gledališki igralec Maks Furijan, ki se je proslavil z nastopi v številnih vlogah, uveljavil pa se je tudi kot odličen filmski igralec.

Leta 1994 sta državi Izrael in Jordanija podpisali mirovni sporazum.

Leta 1996 je Igor Majcen na olimpijskih igrah v Atlanti v disciplini 1.500 metrov "plaval proti toku" in z izidom 16:10,81 približno za minuto zaostal za želenim izidom. Med 33 prijavljenimi plavalci je imel 28. čas. Vzrok, da je sicer odlični plavalec povsem pogorel, so bile bolečine v preponah. Kasneje se je legendarni Borut Petrič norčeval, da je še vedno sposoben odplavati takšen izid.

Leta 1997 je Kočeril Raman Narajanan postal indijski predsednik.

Leta 1998 je ameriška mornarica splavila letalonosilko USS Harry S. Truman.

Leta 1999 je Američan Lance Armstrong prvič postal zmagovalec kolesarske Dirke po Franciji, kjer je bil nato še naslednjih šest let gospodar. Potem ko je leta 2012 Ameriška protidopinška agencija razkrila kolesarjev izpopolnjen sistem dopingiranja, so mu odvzeli vseh sedem zmag (1999-2005) s Toura.

Leta 2000 je ob vzletu iz pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavil concorde, v nesreči je življenje izgubilo 109 potnikov in članov posadke ter še 5 ljudi na tleh.

Leta 2003 je umrl John Richard Schlesinger, angleški filmski režiser, ki se je rodil leta 1926.

Leta 2012 je umrl gledališki in filmski igralec, dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst, Livio Bogatec.