Znano je, da je slikar v času življenja prodal le eno svojo sliko, saj je zaslovel šele po smrti. Van Gogh je velik del svojega življenja preživel obdan z umetninami, saj je kupoval in prodajal slike.

Ko se je okoli leta 1880 začel ukvarjati s slikanjem, so se že začeli kazati prvi znaki duševne bolezni. A je ustvarjanje intenzivno nadaljeval in tako večino svojih del ustvaril med bivanjem v sanatorijih.

S slikarstvom pa se je ukvarjal le dobrih deset let, saj je 27. julija 1890 naredil samomor, a v tem času ustvaril ogromno slik in skic.

Delo Vincenta van Gogha, ki so mu že po smrti pripravili spominske razstave v Bruslju, Parizu, Antwerpnu in Haagu, je imelo izreden vpliv na umetnost 20. stoletja, zlasti na nemške ekspresioniste in faviste.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1135 se je rodil judovski teolog, zdravnik in filozof Mojzes Maimonides.

Leta 1282 so se Sicilijanci uprli kralju Karlu I.

Leta 1296 je angleški kralj Edward I. s svojo vojsko vdrl v škotsko mejno mesto Berwick-upon-Tweed. Pobil je vse, ki so mu prišli na pot.

Leta 1432 se je rodil turški sultan Mehmed II. Osvajalec.

Leta 1746 se je rodil španski slikar Francisco de Goya y Lucientes, ki sodi med največje umetnike vseh časov in je eden največjih mojstrov portreta. Šolal se je v Zaragozi in Madridu, kjer je postal ravnatelj tamkajšnje slikarske akademije. Leta 1799 je postal dvorni slikar. Rokokoju se je uprl s podobami iz krutega sveta človeške zlobe in nasilnosti. Predstavljal je vojne in revolucionarne motive kot na primer Streljanje upornikov 3. maja 1808 v Madridu. Zapustil je okrog 750 risb, s svojim delom pa je vplival na številne generacije slikarjev. Potem ko je popolnoma oglušel, se je umaknil v svojo podeželsko hišo. Umrl je v Franciji, v prostovoljnem izgnanstvu v Bordeauxu.

Leta 1764 je umrl pomemben italijanski violinist in skladatelj Pietro Locatelli, ki ima zasluge za novejši razvoj virtuozne violinske igre.

Leta 1840 je umrl angleški zvezdnik in gizdalin Beau Brummell.

Leta 1842 je umrla francoska slikarka Elisabeth Vigee Lebrun.

Leta 1842 je zdravnik Crawford Long prvič uporabil eter za anestezijo pri operaciji.

Leta 1844 se je rodil francoski pesnik Paul Marie Verlaine. Usmeril se je v osebnoizpovedno in razpoloženjsko liriko, po vsebini in obliki pa je ostal navezan na romantično izročilo krajše, čustvene ali celo sentimentalne pesmi. V prostih ritmih je opisoval človeške izkušnje, zlasti v delih Dobra pesem, Romance brez besed in Modrost. Umrl je 8. januarja 1896 v Parizu.

Leta 1853 se je rodil eden največjih slikarskih genijev, nizozemski postimpresionist Vincent van Gogh, ki je v svojem življenju ustvaril okoli 800 del.

Leta 1856 se je s sklenitvijo mirovne pogodbe v Parizu končala krimska vojna med Rusijo in Turčijo, ki je trajala skoraj tri leta.

Leta 1858 je Hyman Lipman patentiral svinčnik, ki je imel na vrhu pritrjeno radirko.

Leta 1863 je bil princ Wilhelm Georg von Sleeswÿk-Holstein-Sonderburg-Glücksburg okronan za grškega kralja Georga I.

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Franz Oppenheimer.

Leta 1867 so Američani od Rusov kupili Aljasko za 7,2 milijona dolarjev, kar je znašalo 4,19 dolarja na kvadratni kilometer ozemlja.

Leta 1871 je v Celovcu umrl pomemben slovenski slikar Marko Pernhardt. Bil je sin vaškega mizarja iz Podjune na Koroškem, posvetil pa se je krajinarstvu. Posebno dragocene so njegove romantične oljne podobe iz gorskega sveta.

Leta 1879 je umrl francoski slikar in učitelj Thomas Couture.

1889 je umrl slovenski politik in književnik Valentin Zarnik. Sodeloval je na slovenskih taborih in se močno zavzemal za združeno Slovenijo. Napisal je tudi več romantično-realističnih novel ter humorističnih in satiričnih spisov.

Leta 1894 se je rodil ruski letalski konstruktor, po katerem se imenuje znamka ruskih letal, Sergej Vladimirovič Iljušin. Iljušin je ob začetku prve svetovne vojne vstopil v rusko carsko vojsko in se do leta 1917 šolal za pilota. Dve leti kasneje je prestopil v Rdečo armado. V njeni uniformi je v državljanski vojni deloval kot letalski mehanik.

Leta 1921 se je začel izobraževati v moskovskem Inženirskem inštitutu Rdečega letalstva, študij pa je končal leta 1926 na moskovski Vojaški inženirski letalski akademiji Žukovskega. Za kratek čas se je posbetil civilnemu letalstvu, a se je leta 1931 vrnil v vojsko. Začel je načrtovati višinske raziskovalne balone in je razvil letalo ZBK-30, kasneje preimenovano v iljušin Il-4. Leta 1939 je zgradil jurišno letalo iljušin Il-2, pet let kasneje pa je začel graditi reaktivna letala. Po drugi svetovni vojni je načrtoval civilna letala in bombnike.

Sovjetska zveza mu je podelila številna priznanja, med drugim je bil trikrat odlikovan z redom junaka socialističnega dela. Umrl je 9. februarja 1977 v Moskvi, kjer je tudi pokopan.

Leta 1895 se je rodil nekdanji premier Sovjetske zveze Nikolaj Bulganin.

Leta 1912 je v Fezu sultan Abdelhafid podpisal sporazum, s katerim je Maroko postal francoski protektorat.

Leta 1913 se je rodil predsednik Malte Censu Tabone.

Leta 1937 se je v Richmondu v ameriški zvezni državi Virginia rodil igralec, producent, scenarist in režiser Warren Beatty.

Leta 1940 se je rodila brazilska pevka Astrud Gilberto.

Leta 1940 je Japonska razglasila Nanking za prestolnico Kitajske.

Leta 1941 so ZDA zasegle nemške ladje v ameriških pristaniščih.

Leta 1945 se je rodil angleški kitarist Eric Clapton.

Leta 1949 je umrl nemški kemik Friedrich Karl Rudolf Bergius, ki je leta 1931 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1950 se je rodil škotski igralec in komik Robbie Coltrane.

Leta 1954 je v Torontu vrata odprla prva podzemna železnica v Kanadi.

Leta 1962 se je rodil ameriški rapglasbenik MC Hammer. Enega njegovih nastopov v živo si oglejte v priloženem videoposnetku.

Leta 1964 se je rodil ameriški igralec Ian Ziering.

Leta 1964 so na televiziji prvič predvajali igro Tveganje (Jeopardy!).

Leta 1965 je na ameriškem veleposlaništvu v Sajgonu eksplodiral avtomobil bomba. Umrlo je 22 ljudi, 183 pa je bilo ranjenih.

Leta 1965 je umrl ameriški zdravnik, Nobelov nagrajenec za medicino, Philip Showalter Hench.

Leta 1968 se je rodila ameriška igralka in model Donna D'Errico.

Leta 1968 se je rodila kanadska pevka Céline Dion.

Leta 1974 je skupina The Ramones prvič nastopila kot trio. Nastopila je v Performance Studiu v New Yorku.

Leta 1979 se je rodila ameriška pianistka Norah Jones.

Leta 1976 se je rodil atlet Obadele Thompson, šprinter iz Barbadosa. Na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je v teku na 200 m končal na 4. mestu. Tudi na svetovnem prvenstvu v Sevilli leta 1999 se je moral zadovoljiti z dvema 4. mestoma (100 in 200 m). Njegov največji uspeh je bronasto odličje v teku na 200 metrov na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000. Septembra 1998 je v Johannesburgu postavil odličen osebni rekord v teku na 100 metrov (9,87).

Leta 1981 je umrl ameriški založnik DeWitt Wallace.

Leta 1981 je pred enim od washingtonskih hotelov John Hinckley mlajši, prijatelj podpredsednika ZDA, v prsi ustrelil tedanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana.

Leta 1986 je umrl ameriški igralec James Cagney.

Leta 1987 so eno od slik sončnic Vincenta van Gogha prodali na dražbi. Kupil jo je japonski zavarovalniški magnat Jasuo Goto, ki je za sliko odštel 39,85 milijona dolarjev.

Leta 1998 je Jure Zdovc podpisal dveletno pogodbo z Unionom Olimpijo. Eden najboljših slovenskih košarkarjev v zgodovini je pol leta predtem zaradi poškodbe hrbtne mišice napovedal konec kariere in se posvetil vodenju Cometa iz Slovenskih Konjic.

Leta 2003 je Andre Agassi v finalu teniškega turnirja v Miamiju s 6:3 in 6:3 premagal Španca Carlosa Moyo in osvojil 16. turnir serije masters v karieri. Agassi je za šesto zmago na tem turnirju potreboval vsega 70 minut. Za zmago je prejel 500.000 ameriških dolarjev.

Leta 1999 je Fabia med vožnjo na toboganu zadela goska in ga poškodovala.

Leta 2002 je umrla angleška kraljica mati Elizabeth Angela Marguerite Bowes Lyon.

Leta 2003 je umrl nekdanji premier Sovjetske zveze Valentin Pavlov.

Leta 2005 so slovenski nogometaši na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo remizirali z Belorusi. V Celju je bilo po hudem boju 1:1. Slovenija je povedla v 44. minuti, ko je po podaji Fabijana Cipota in s pomočjo gostujočega branilca zadel Aleksander Rodič. Žoga se je dobesedno odkotalila v gol. Toda veselje je bilo kratko, saj so gostje v 49. minuti lepo izigrali domačo obrambo in prek Kulčija izenačili. Najbolj sporen trenutek tekme se je zgodil v 79. minuti. Savdski sodnik Al Hamdi je po prekršku nad Aleksandrom Rodičem pokazal na belo točko, a si je nato po posvetovanju s pomočnikom premislil, saj naj bi v napadu prekršek storil Ermin Šiljak.