Prvotno je bil Orient ekspres last podjetja Compagnie Internationale des Wagons-Lits. Vlak je med svojim delovanjem večkrat zamenjal progo poti. Sprva je pojem Orient ekspresa označeval redno mednarodno progo, pozneje pa je postal sinonim za luksuzna potovanja.
Prva proga, ki so jo odprli, je vodila iz Pariza v München in Dunaj, pa vse do romunskega mesta Giurgiu. Od tam so potnike s trajektom prepeljali čez Donavo do mesta Ruse v Bolgariji, kjer so se vkrcali na vlak, ki jih je prepeljal do Varne, tam pa so s trajektom odpluli do Carigrada, kjer se je njihovo potovanje končalo.

Dve leti pozneje se je smer prvič spremenila – potniki so prišli do Carigrada kar z vlakom. Pot je potekala od Pariza prek Dunaja in Beograda do Niša. Od tam so potnike do Plovdiva prepeljale kočije, od Plovdiva naprej pa so spet potovali z vlakom. Leta 1889 je bila zgrajena neposredna povezava do Carigrada. Takrat so potniki lahko vsak dan potovali od Pariza do Budimpešte. Od tam so trikrat na teden lahko potovali do Beograda in naprej v Carigrad, enkrat na teden pa do Bukarešte in Črnega morja.

Tik pred letom 1890 so potniki potovali do Varne, od koder jih je ladja prepeljala v Carigrad. Leta 1889 je vlak vsak dan vozil do Carigrada, ki je do 19. maja 1977 ostal najbolj vzhodna izstopno-vstopna postaja Orient ekspresa.

Med prvo svetovno vojno so Orient ekspres ukinili, znova pa se je na pot odpravil leta 1919, ko so zgradili predor Simplon. Tako je vlak peljal od Pariza do Milana in naprej prek Benetk in Trsta. T. i. Simplon Orient Express je bil dodatna pot, ki so si jo lahko izbrali potniki, še vedno pa so lahko potovali tudi po severni, prvotni, liniji. Simplon Orient Express je kmalu postal najpomembnejša povezava med Parizom in Carigradom.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja so odprli še eno progo Orient ekspresa, t. i. Arlberg Orient Express. Smer tretjega je bila od Pariza prek Züricha in Innsbrucka do Budimpešte, kjer so vlaku priključili spalne vagone, nato pa je vlak nadaljeval proti Bukarešti in Atenam.

Takrat je Orient ekspres slovel kot najudobnejši in najbolj luksuzen vlak, ki je imel priključene tudi spalne vagone. Imel je uslužbence, ki so bili vedno na voljo gostom, restavracija pa je slovela po svoji kuhinji. Vsaka izmed prog se je namesto v Parizu začela v Calaisu in tako zajela vso Evropo – od zahoda do vzhoda.

Od leta 1939 do 1945 so vlaki Orient ekspres počivali. Po koncu vojne so se vlaki in potniki znova lahko podali na pot, a tokrat le do Beograda, ne več do Aten, saj je bila meja med Jugoslavijo in Grčijo zaprta. Potniki so Atene lahko videli leta 1951, ko so mejo znova odprli, a takrat se je zaprla meja med Bolgarijo in Turčijo, tako da vlak ni vozil do Carigrada.

Do leta 1962 so ukinili dve progi izmed treh. Ukinjeni sta bili Orient Express in Arlberg Orient Express, potniki pa so lahko potovali na progi Simplon Orient Express, ki jo je leta 1962 nadomestila nova proga - Direct Orient Express. Ta je potekala od Calaisa do Budimpešte in iz Pariza do Beograda. Dvakrat na teden pa je vlak zapeljal od Pariza do Carigrada in Aten.

Zadnjič se je vlak od Pariza do Carigrada odpravil na pot 19. maja 1977, se pa še vedno lahko peljete z Orient ekspresom. Ta je do leta 2001 vozil od Pariza do Budimpešte in naprej do Bukarešte. Vsak dan je vlak zapustil pariško postajo natanko ob 22.15. Od omenjenega leta naprej vozi vlak vsak dan le še od Pariza do Dunaja. Leta 1982 je bila ustanovljena proga Benetke-Simplon Orient Express. Poteka od Londona prek Pariza do Benetk, vlak pa po njej vozi le enkrat na teden od marca do novembra. Trenutno vozovnica stane 1.200 funtov na osebo.

Ta slavni vlak se je večkrat pojavil tudi v filmih in knjigah. Med drugim je bil na vlaku posnet film Iz Rusije z ljubeznijo, v katerem agentu 007 Jamesu Bondu uspe drzen pobeg z vlaka. Najbolj znano knjižno delo, v katerem nastopi vlak, pa je Umor na Orient ekspresu britanske pisateljice kriminalk Agathe Christie.

Leta 1250 se je rodil Herman VI., badenski mejni grof.

Leta 1289 se je rodil francoski kralj Ludvik X.

Leta 1565 je v Tübingenu umrl koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja Pavel Vergerij.

Leta 1570 se je rodil madžarski kardinal in politik Peter Pazmany.

Leta 1582 je papež Gregor XIII. reformiral koledar oziroma uvedel gregorijanski koledar. Julijanski koledar, ki so ga takrat uporabljali, je danes v veljavi predvsem v pravoslavnih deželah.

Leta 1582 je umrla španska svetnica in pesnica Tereza Avilska.

Leta 1597 je umrl etiopski vladar Sarsa Dengel.

Leta 1626 se je rodil angleški lord protektor Richard Cromwell.

Leta 1822 se je rodil 19. predsednik Združenih držav Amerike Rutherford B. Hayes.

Leta 1824 je Mehika postala republika.

Leta 1830 je bila, potem ko se je ločila od Nizozemske, ustanovljena država Belgija.

Leta 1858 se je v Banatu rodil fizik Mihajlo Pupin. Patentiral je vrsto izumov, med katerimi je najbolj znana tuljava, ki omogoča prenos telefonskih pogovorov na velike razdalje – postopek prenosa imenujemo pupinizacija. Iz telefonije, telegrafije in radiotehnike je prijavil kar 24 izumov. V ZDA je skonstruiral rentgenski aparat. Za svoje delo Od pastirja do znanstvenika je leta 1924 dobil Pulitzerjevo nagrado.

Leta 1865 sta se pruski kancler Bismarck in francoski cesar Napoleon III. dogovorila za vodilno vlogo Prusije v Nemčiji. Agresivna pruska politika se je Franciji kmalu maščevala. V vojni leta 1870 je bil namreč Napoleon III. poražen.

Leta 1883 je šel na prvo vožnjo vlak Orient ekspres. Ime označuje potniški vlak, s katerim potniki udobno in hitro potujejo na dolge razdalje.

Leta 1903 se je rodil ameriški začetnik računalništva John Vincent Atanasoff.

Leta 1910 je Portugalska postala republika, kralj Manuel II. pa je pobegnil v Veliko Britanijo.

Leta 1916 se je rodil ruski fizik in astrofizik Vitalij Lazarevič Ginzburg, ki je za svoje delo leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1938 se je rodil švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Kurt Wuethrich.

Leta 1941 so ZDA prekinile oskrbo z nafto Japonski.

Leta 1944 se je britanska vojska izkrcala v Grčiji.

Leta 1947 je umrl nemški fizik Max Planck. Raziskoval je termodinamiko in teorijo sevanja, utemeljil je kvantno teorijo.

Leta 1951 je umrl ameriški gangster Willie Moretti.

Leta 1952 je Paul Zoll razvil prvi srčni spodbujevalnik.

Leta 1956 se je rodil nizozemski nogometni vratar Hans van Breukelen. Najbolj je zablestel v dresu nizozemske reprezentance, v kateri je debitiral oktobra 1980. Leta 1988 so tulipani osvojili naslov evropskega prvaka, potem ko so v Münchnu z 2:0 ugnali Sovjetsko zvezo. Van Breukelen je bil v Nemčiji v življenjski formi. Svojo zadnjo tekmo v oranžnem dresu je odigral 22. junija 1992, ko so Nizozemci v polfinalu EP-ja na Švedskem izpadli proti Danski po izvajanju enajstmetrovk.

Leta 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi zemeljski satelit Sputnik, z njim so opravljali prva snemanja Sibirije, služil pa je tudi v vohunske namene. Težak je bil 83 kilogramov, v premeru pa je meril 58 centimetrov. Zahodne države, zlasti Združene države Amerike, so bile nad sovjetskim uspehom zelo presenečene. Hladna vojna se je s Sputnikom prenesla v vesolje.

Leta 1958 je bila ustanovljena peta francoska republika.

Leta 1960 je v letalski nesreči družbe Eastern Airlines letalo Lockheed L-188 electra, ki je letelo iz Bostona, strmoglavilo, potem ko je zadelo v jato ptic. Umrlo je 62 ljudi.

Leta 1966 je afriška država Lesoto postala samostojno, od Velike Britanije neodvisno kraljestvo.

Leta 1975 se je rodil jadralec Vasilij Žbogar. Prvi vrhunec v svoji karieri je doživel leta 2003, ko je v Zadru postal evropski prvak v razredu laser. Na olimpijskih igrah 2004 v Atenah se je okitil z bronasto medaljo, leta 2008 v Pekingu in 2016 v Riu pa s srebrnima.

Leta 1976 se je rodil argentinski nogometaš Mauro Camoranesi. Leta 2000 se je preselil v Italijo, kjer je najprej zaigral za Verono. Od leta 2002 do poleti 2010 je igral za Juventus. Leta 2004 je sodeloval na evropskem prvenstvu, kjer so azzurri neslavno končali že v predtekmovanju, vrhunec reprezentančne kariere pa je dosegel leta 2006, ko je bila Italija svetovni prvak. Poleti 2010 je prestopil k Stuttgartu, januarja 2011 pa se je vrnil v Argentino, kjer igra za Lanus.

Leta 1983 je Richard Noble postavil nov hitrostni rekord z avtomobilom Thrust 2 v puščavi Black Rock v Nevadi. Njegova hitrost vožnje je bila 633,468 milj na uro ali skoraj 1020 kilometrov na uro.

Leta 1992 se je končala državljanska vojna v Mozambiku.

Leta 1992 je letalo Boeing 747-200F letalske družbe El Al strmoglavilo v dve stanovanjski stavbi v Amsterdamu in pri tem ubilo 43 ljudi, vključno z 38 na tleh.

Leta 1993 se je v Moskvi izjalovil poskus vstaje nasprotnikov Borisa Jelcina, ker je večina vojske podprla predsednika države.

Leta 1993 je ameriški košarkarski zvezdnik Michael Jordan napovedal, da končuje košarkarsko kariero. Želel se je preizkusiti v baseballu.

Leta 1994 je Miro Požun postal novi selektor moške rokometne reprezentance.

Leta 2001 je letalo Tupoljev TU-154 letalske družbe Sibir Airlines strmoglavilo v Črno morje, potem ko ga je zadela zablodela ukrajinska raketa S200. Umrlo je 78 ljudi.

Leta 2003 je samomorilec v restavraciji Maxim v Haifi z bombo razstrelil stavbo. Pri tem je umrlo 21 Izraelcev, Judov in Arabcev, 51 ljudi je bilo ranjenih.

Leta 2011 je Ustavno sodišče razveljavilo poimenovanje nove ljubljanske ceste po jugoslovanskem voditelju Josipu Brozu - Titu.

Leta 2012 je priljubljeno spletno družbeno omrežje Facebook doseglo milijardo uporabnikov. "Če to berete: hvala, ker ste dali meni in moji mali ekipi to čast, da vam služimo. Pomagati milijardi ljudi, da se poveže, je neverjetno, ponižno in je stvar, na katero sem najbolj ponosen v svojem življenju," je zapisal Mark Zuckerberg.