Vlado, ki je znana tudi kot ajdovska vlada oziroma Narodna vlada Slovenije, sta v Bratinovi dvorani ustanovili jugoslovanska in slovenska revolucionarna elita, ki sta hkrati posredno razglasili tudi slovensko državo oziroma Socialistično republiko Slovenijo.
Ozemlje, na katerem je bila razglašena ajdovska vlada, je tedaj še spadalo pod Italijo, z razglasitvijo je nova oblast jasno izrazila svoje zahteve po priključitvi ozemlja jugoslovanski državi. Predsednik vlade je tako postal Boris Kidrič, podpredsednik je bil Marijan Brecelj. Vlado je sestavljalo še devet ministrov in ena ministrica.
Občina Ajdovščina zaradi tega 5. maja praznuje občinski praznik v spomin na osvoboditev izpod krempljev fašizma in priključitev Primorske k Sloveniji. Prva slovenska narodna vlada je bila sicer ustanovljena že 31. oktobra 1918. Tedaj je bil za predsednika vlade imenovan Josip Pogačnik.
Leta 1260 je Kublajkan postal vladar mongolskega imperija.
Leta 1789 so bili v Franciji prvič po 150 letih sklicani splošni stanovi.
Leta 1809 je švicarski kanton Aargau Judom, živečim v vaseh Endingen and Lengnau, dodelil državljanstvo.
Leta 1813 se je rodil danski filozof Søren Kierkegaard, nasprotnik nemškega idealizma, intelektualizma in racionalističnega cerkvenega krščanstva ter predhodnik sodobnega eksistencializma. Umrl je leta 1855.
Leta 1818 se je rodil utemeljitelj historičnega materializma in znanstvenega socializma Karl Marx. Študiral je pravo in filozofijo. Z Engelsom sta napisala Komunistični manifest, znano pa je tudi njegovo delo Kapital. Sodeloval je v prvi revolucionarni organizaciji delavskega razreda, Zvezi komunistov, in Prvi internacionali, ustanovljeni leta 1864 v Londonu.
Leta 1821 je na samotnem otoku Sv. Helena sredi Atlantskega oceana v pregnanstvu umrl francoski cesar in vojskovodja Napoleon Bonaparte. Največji vzpon je dosegel med letoma 1809 in 1812, ko je bila v njegovem cesarstvu skoraj polovica Evrope. Prevrat se je zgodil leta 1812 po neuspešnem pohodu v Rusijo, ko je v ruski zimi umrlo ogromno francoskih vojakov. Po porazu pri Leipzigu in vdoru koalicijskih sil v Francijo je bil izgnan na Elbo, od koder je pobegnil in se leta 1815 za 100 dni vrnil na oblast. Pri Waterlooju so ga angleške in pruske sile znova premagale ter ga izgnale na otok Sv. Helena.
Leta 1833 se je rodil nemški jezikoslovec August Fick, ki je izdelal prvo izčrpno študijo besednjaka indoevropskih jezikov.
Leta 1835 so v Belgiji med mestoma Bruselj in Mechelen odprli prvo železniško progo v celinskem delu Evrope.
Leta 1846 se je rodil veliki poljski pisatelj Henryk Sienkiewicz. Za svoje literarno delo je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado. Pisal je zgodovinske romane – Quo vadis, Z ognjem in mečem, Mali vitez in druge. Njegova prva dela so feljtoni in novele. Ob tridesetletnici svojega ustvarjanja je izdal roman Križarji, za otroke pa je napisal priljubljeno delo V puščavi in goščavi.
Leta 1865 so v North Bendu v Ohiu izvedli prvi rop vlaka v zgodovini ZDA.
Leta 1891 so v New Yorku odprli koncertno dvorano Carnegie Hall. Sprva je nosila ime Music Hall. Prvi gostujoči dirigent je bil Peter Iljič Čajkovski.
Leta 1893 se je v New Yorku zgodil zlom borze.
Leta 1899 se je rodil rusko-ameriški pisatelj, pesnik in dramatik Vladimir Nabokov. Napisal je romane Lolita, Mašenka, Smeh v temi, Bledi ogenj.
Leta 1901 se je rodil ameriški pevec bluesa in kitarist William McTear, bolj znan kot Blind Willie McTell.
Leta 1921 se je umrl avstrijski pacifist in pisatelj Alfred Hermann Fried, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.
Leta 1922 so v Chicagu v ford T vgradili prvi avtoradio.
Leta 1944 so Gandhija izpustili iz zapora.
Leta 1945 je bila v Ajdovščini na seji SNOS-a ustanovljena in zaprisežena slovenska vlada. Predsednik je postal Boris Kidrič.
Leta 1955 so trije visoki komisarji objavili prenehanje okupacijskega statuta za Zvezno republiko Nemčijo in zvezna vlada je ta dan razglasila za dan suverenosti.
Leta 1959 je umrl argentinski akademik, politik in leta 1936 Nobelov nagrajenec za mir Carlos Saavedra Lamas.
Leta 1961 je Alan Shepard postal prvi Američan, ki je na krovu Merkuryja 3 odletel v vesolje.
Leta 1975 se je rodil kolesar Andrej Hauptman. Hauptman je bil član Roga od leta 1987 do 1998. Z Zoranom Klemenčičem sta leta 1999 prestopila v italijansko profesionalno moštvo Vini Caldirola, kjer sta dosegla nekaj velikih uspehov. Predvsem sta bila uspešna na Dirki po Italiji leta 2001. Hempi ima pet etapnih zmag, njegov največji uspeh pa je seveda bronasta medalja na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Lizboni. Leto kasneje je bil v Zolderju četrti, na olimpijskih igrah v Atenah pa je cestno dirko končal na 5. mestu.
Leta 1981 je umrl voditelj Ire Bobby Sands, potem ko je v zaporu 66 dni gladovno stavkal.
Leta 1992 se je tik pred začetkom polfinalne tekme francoskega nogometnega pokala med Bastio in Marseillem zrušilo začasno stojišče stadiona na Korziki. Umrlo je 15 ljudi, več kot 700 pa je bilo ranjenih. Tekme niso odigrali, tako da je odpadel tudi finale. Monaco, ki se je edini uvrstil v finale, je brez boja postal pokalni zmagovalec.
Leta 1997 je umrl slovenski gledališki in filmski igralec Lojze Rozman.
Leta 1997 je Šved Jan Ove Waldner v finalu posameznikov na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Manchestru premagal Belorusa Vladimirja Samsonova s 3:0 in osvojil edino zlato medaljo, ki ni šla na Kitajsko.
Leta 2000 je v starosti 85 let umrl italijanski kolesar Gino Bartali, dvakratni zmagovalec Toura in trikratni junak Gira. V letih pred drugo svetovno vojno in tik po njej so bili nepozabni njegovi boji na Dirki po Italiji s Faustom Coppijem. Bartaliju je rožnato majico uspelo osvojiti trikrat: leta 1936, 1937 in 1946. Kar sedemkrat je bil najboljši hribolazec Gira. Upokojil se je leta 1954.
Leta 2005 je na volitvah v Veliki Britaniji zmagala laburistična stranka na čelu s Tonyjem Blairom, ki je tako tretjič zapovrstjo postal premier.
Leta 2007 je umrl Theodore Harold Maiman, ameriški fizik in izumitelj laserja. Rodil se je leta 1927.
Leta 2011 je na svojem domu po hudi bolezni umrl pesnik, literarni kritik in kulturni delavec Ivan Mermolja - Iče.
Leta 2012 je v 48. letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl nekdanji nigerijski nogometaš Rashidi Yekini, ki je leta 1994 proti Bolgariji dosegel sploh prvi zadetek Nigerije na svetovnih prvenstvih. S 37 zadetki je še vedno najboljši strelec v zgodovini nigerijske reprezentance.
Leta 2012 je v Ajdovščini v 74. letu starosti umrl Stanislav Bačar, vsestranski zbiralec, raziskovalec in ljubitelj narave, ki je leta 1992 prejel častni znak svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije med osamosvojitvijo.
Leta 2013 so nogometaši Juventusa v 35. krogu italijanskega prvenstva z 1:0 ugnali Palermo in osvojili že 35. naslov italijanskih prvakov. Edini zadetek na tekmi je dosegel Arturo Vidal.