O njegovem zgodnjem življenju ni veliko znanega, saj je sam najmanj dvakrat uničil vse svoje osebne papirje in zapiske, prvič leta 1885, drugič pa leta 1907. Njegova kasnejša dela so bila dolga leta skrbno varovana v Arhivu Sigmunda Freuda, tako da so jih lahko videli le njegov uradni biograf Ernest Jones in nekaj članov ožjega kroga psihoanalitikov.

Sigismund je leta 1877 svoje ime spremenil v Sigmund. Imel je tri brate in pet sester, po očetu pa je imel več polbratov. Družina je imela zelo malo prihodkov in je živela v majhnem stanovanju. Kljub temu sta starša mladega Sigmunda šolala, saj sta opazila, da je zelo inteligenten.
Leta 1873 se je 17-letni Freud, ki je bil velikokrat najboljši učenec v razredu, vpisal na Univerzo na Dunaju, ki jo je končal leta 1881. Po koncu študija je za pet let mesto zapustil, a se je leta 1886 vrnil in se, ko je odprl svojo zasebno prakso, specializirano za živčne in možganske motnje, poročil. Pri večini svojih bolnikov je eksperimentiral s hipnozo, a je prakso kasneje opustil.

V letih 1900 in 1901 je izdal več uspešnih knjig o nezavednem, tedaj je tudi dobil mesto profesorja na dunajski univerzi. Leta 1930 je prejel Goethejevo nagrado mesta Frankfurt za svoj prispevek k psihologiji. Tri leta kasneje so v Nemčiji nacisti na čelu s Hitlerjem prevzeli oblast in javno zažgali njegova dela. Ko je Hitler priključil Avstrijo, je Freud skupaj z družino s finančno pomočjo prijateljice in princese Marie Bonaparte pobegnil. 4. junija 1938 je družina dobila dovoljenje, da lahko prečka mejo s Francijo. Kasneje so odpotovali v Pariz, od tam pa v London.
Freud je večino svojega življenja pokadil škatlo cigar dnevno, tudi potem ko so mu zaradi tumorja odstranili čeljust. Potem ko so mu leta 1923 našli raka v ustih, so ga operirali več kot tridesetkrat. Pred smrtjo ni mogel več trpeti bolečin, zato je poklical svojega zdravnika, ki mu je pomagal, da se je ubil s preveliko dozo morfija.

Leta 1501 se je rodil kasnejši papež Marcel II., s pravim imenom Marcellus Corvini. Papeževal je le leta 1555.

Leta 1527 so španske in nemške enote zavzele Rim.

Leta 1536 je angleški kralj Henrik VIII. odredil, da mora biti Biblija dostopna v vsaki cerkvi.

Leta 1574 se je rodil kasnejši papež Inocenc X., s pravim imenom Giovanni Battista Pamfili. Za papeža je bil izvoljen leta 1644, umrl pa je leta 1655.

Leta 1740 se je na Dunaju rodil strokovnjak za hidrotehniko in arhitekturo Gabrijel Gruber, ki je v Ljubljani med drugim zgradil Gruberjev kanal, namenjen hitrejšemu odtekanju odvečne vode z Barja, koder ima reka večji padec.

Leta 1758 se je rodil eden najpomembnejših voditeljev francoske revolucije Francois Isidore de Robespierre.

Leta 1840 je bil prvi dan veljavnosti "črnega penija", prve poštne znamke na svetu.

Leta 1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.

Leta 1859 je umrl nemški naravoslovec in zemljepisec Alexander von Humboldt. Velja za utemeljitelja rastlinske geografije.

Leta 1868 se je rodil ruski car Nikolaj II.

Leta 1889 so uradno med svetovno razstavo za javnost odprli Eifflov stolp v Parizu.

Leta 1910 je po smrti svojega očeta Edvarda VII. kot angleški kralj zavladal Jurij V.

Leta 1937 se je v New Jerseyju zgodila nesreča zračne ladje Hindenburg, v kateri je umrlo 36 potnikov in članov posadke.

Leta 1944 so Nemci odkrili partizansko bolnišnico Triglav pri Kolovcu. Od 59 ranjencev in osebja se jih je rešilo 16, druge so pobili.

Leta 1953 se je rodil nekdanji angleški premier Anthony Charles Lynton Blair, znan kot Tony Blair.

Leta 1954 je Anglež Roger Bannister v Oxfordu eno miljo pretekel v času 3:59,4 in se prvi spustil pod mejo štirih minut.

Leta 1968 so študentske demonstracije v Parizu prerasle v poulične boje s policijo. Študentje so pripravili barikade, za pet tednov pa so zavzeli Sorbono. Osnovna zahteva je bila reforma študija.

Leta 1972 se je rodil nekdanji alpski smučar Matjaž Vrhovnik. Bil je specialist za slalom, v svetovnem pokalu je v izjemni sezoni 1999/00 štirikrat stal na zmagovalnem odru. V Chamonixu in Bormiu je bil tretji, v Kitzbühelu je zasedel drugo mesto, svoj največji uspeh pa je dosegel 20. februarja 2000, ko je zmagal na slalomu v Adelbodnu. Za 21 stotink je prehitel Norvežana Kjetila Andreja Aamodta, tretji pa je bil Avstrijec Mario Matt. Vrhovnik je v tej sezoni slalomski seštevek končal na 3. mestu.

Leta 1972 se je rodil kanadski hokejski vratar Martin Brodeur. Leta 1990 so ga na naboru Lige NHL izbrali New Jersey Devilsi. Od leta 1992 je nepogrešljivi član vragov, ki so v letih 1995, 2000 in 2003 osvojili Stanleyjev pokal. V vseh treh šampionskih sezonah je Brodeur blestel, leta 2003 je bil tudi najkoristnejši igralec finala (MVP).

Leta 1974 je zahodnonemški kancler Willy Brandt odstopil, potem ko so odkrili, da je bil njegov najbližji sodelavec Guillaume vohun.

Leta 1976 je Furlanijo in Posočje prizadel hud potres.

Leta 1978 se je rodil francoski kanuist na divjih vodah Tony Estanguet. V slalomu je osvojil dva zaporedna naslova olimpijskega prvaka in zmagovalca svetovnega pokala. V prvi finalni vožnji na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju je Estanguet vsa vratca na progi odpeljal brezhibno in pri tem dosegel tudi najhitrejši čas. Prednost pred Slovakom Martikanom je kljub dotiku vratc v spodnjem delu proge ohranil in osvojil zlato kolajno. Štiri leta pozneje v Atenah je Estanguet postal edini kanuist na divjih vodah doslej, ki je v posamični disciplini svoj olimpijski naslov uspešno ubranil.

Leta 1984 je ameriški atlet Carl Lewis postal prvi šprinter, ki je v teku na 100 m na normalni nadmorski višini prebil magično mejo 10 sekund. V Houstonu je tekel 9,99.

Leta 1994 so odprli predor pod Rokavskim prelivom, ki je prometno povezal Veliko Britanijo z evropsko celino. Predor sta uradno odprla angleška kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Francois Mitterrand.

Leta 1998 so finalno tekmo Pokala Uefa prvič v zgodovini odigrali na nevtralnem igrišču. Na Parku princev v Parizu je Inter premagal Lazio s 3:0. Zadeli so Ivan Zamorano, Javier Zanetti in Ronaldo. To je bil že tretji naslov zmagovalcev Pokala Uefa za Inter v sedmih letih.

Leta 2002 je Brane Oblak postal novi trener ljubljanske Olimpije. Pogodba, podpisal jo je z vodstvom podjetja Olimpia, je bila sklenjena za obdobje treh let. Oblak je uspešno začel svoje delo pri Olimpiji. Po jesenskem delu v sezoni 2002/03 je vse kazalo na naslov zmajev, potem pa so se začele velike težave in državni prvaki so znova postali Mariborčani, Oblak pa je bil odstavljen še pred koncem sezone.

Leta 2009 je nogometaš Barcelone Andres Iniesta z zadetkom v 93. minuti na Stamford Bridgeu poskrbel za remi proti Chelseaju (1:1), ki je Katalonce popeljal v finale Lige prvakov.

Leta 2011 je v starosti 93 let v New Yorku umrl režiser in scenarist Arthur Laurents, avtor klasike med muzikali Zgodba z zahodne strani.

Leta 2013 je umrl sedemkratni italijanski predsednik vlade Giulio Andreotti. Star je bil 94 let.

Leta 2014 je utihnil legendarni glas slovenskega Radia in televizije. V 73. letu starosti je umrl nekdanji napovedovalec, voditelj in scenarist Borut Mencinger.