Ideje o gradnji tovrstne povezave je imel že Napoleon, kar so v 19. stoletju Otočani sprejeli predvsem kot največjo nevarnost, saj bi se na ta način Francija z lahkoto polastila britanskega imperija, po drugi strani pa številni zgodovinarji menijo, da bi takšna povezava prvo svetovno vojno skrajšala za vsaj dve leti.

Predor, imenovan tudi Evrotunel, omogoča najhitrejšo povezavo med Londonom in Brusljem ter Parizom in Londonom, po mnenju Združenja ameriških inženirjev pa spada med sedma čudesa moderne dobe (skupaj z Empire State Buildingom, jezom Itaipu v Južni Ameriki, CN Towerjem v Torontu, Panamskim prekopom, Projektom Delta na Nizozemskem in mostom Golden Gate v San Franciscu).

Vrtanje predora pod Rokavskim prelivom se je začelo leta 1988 z obeh strani hkrati, izgradnja je stala skoraj 5 milijard evrov, na višku gradnje pa je zaposlovala 13.000 ljudi. Med gradnjo je umrlo deset delavcev.
Predor je bil dokončan z enoletno zamudo, njegovi lastniki pa so bili tedaj tik pred bankrotom.

Lani nov rekord
V resnici gre pravzaprav za tri predore, ki so okoli 40 metrov pod morskim dnom - dva sta namenjena za vožnjo s hitrim vlakom, tretji in precej manjši pa za evakuacijo ob morebitni nesreči.

Od 50,5 kilometra predora, ki povezuje mesti Folkestone in Coquelles, jih 38 kilometrov poteka pod morskim dnom (najgloblja točka predora je 75 metrov pod morsko gladino), s čimer je za japonskim predorom Sejkan drugi najdaljši predor na svetu, še vedno pa ima najdaljši odsek, speljan pod morskim dnom.

Skozi predor sta se prva popeljala britanska kraljica Elizabeta II. in zdaj že pokojni francoski predsednik Francois Mitterrand. Danes predor v približno 35 minutah prevozi do 400 vlakov dnevno s povprečno 50.000 potniki, 6.000 avtomobili, 180 avtobusi in 54.000 tonami tovora.
Lani se je med Veliko Britanijo in Francijo prepeljalo rekordnih 20,4 milijona potnikov, v 20 letih pa je imel Evrotunel 325 milijonov potnikov.

Brez večjih nesreč
Kakih resnejših nesreč v tem času ni bilo, čeprav je v predoru trikrat zagorelo (leta 1996, 2006 in 2012), zaradi česar so predor začasno zaprli. Najresnejši požar, novembra 1996, je poškodoval 500 metrov predora, zaradi česar je bil promet pol leta moten.
Večkrat se je tudi pokvaril kak vlak sredi predora, pri čemer je bil najodmevnejši dan 18. december 2009, ko se je pokvarilo kar pet Eurostarjevih vlakov, tako da je bilo 2.000 potnikov ujetih 16 ur brez elektrike (številni pa tudi brez hrane in vode).