Med ocenjevanjem so opravili 16 voženj v Ljubljani, Mariboru in slovenski Istri.

Za vožnjo so največ plačali v slovenski Istri, predvsem v piranski občini, kjer so za enako razdaljo plačali še enkrat več kot v Ljubljani. Za najdražjega pa se je izkazal taksist iz vrste na parkirišču pred zgradbo na letališču Brnik - vožnja do središča Ljubljane je stala skoraj 70 evrov.

Ocenjevalci poudarjajo, da je vožnja s taksiji, ki stojijo na njim namenjenih postajališčih, dražja, zato priporočajo, da prevoz naročite po telefonu ali z aplikacijo. Opozarjajo tudi na dejstvo, da boste kljub tekoči vožnji po mestu plačali za delež čakalne ure, ki jo začnejo zaračunavati takoj, ko hitrost pade pod določeno vrednost. V Ljubljani so, denimo, na računu odkrili, da so jim med osemminutno vožnjo zaračunali šest minut čakanja.

Med drugim so ocenjevali, kako poteka postopek naročila, kako natančno je napovedan prihod, preverili so čistočo avtomobila, prijaznost voznika in njegov način vožnje, počutje v avtomobilu, ob koncu pa tudi, ali je taksist takoj izdal račun, načine plačila in podobno.

Pozitivne izkušnje iz ocenjevanja so bile: hitra odzivnost klicnih centrov, dobro delovanje aplikacij (ki sicer ne omogočajo neposrednega plačila), dovolj točna napoved prihoda taksijev, z eno izjemo so jih s taksijem peljali po najbolj optimalni poti.

Negativne izkušnje iz ocenjevanja pa so bile: nezmožnost plačila s plačilno kartico v taksijih zunaj Ljubljane, vozniki se med vožnjo prevečkrat niso izkazali za pozorne, nemalokrat niso upoštevali prometnih predpisov, niti eden ni opozoril potnikov, da se ob začetku vožnje (nalašč) niso pripeli, večina voznikov ima cenike prilepljene na sovoznikovem senčniku, kjer so slabo vidni, taksimeter je običajno nekako skrit za prestavno ročico, z redkimi izjemami imajo taksisti licence skrbno pospravljene, tako da potnik ne ve točno, kdo jih vozi, pri rokovanju s prtljago se taksisti niso izkazali, v štirih primerih niso niti odprli prtljažnika, ki je bil v enem primeru celo zaklenjen.