Raziskave in praksa se pogosto osredotočajo na socialne, vedenjske in družbene dejavnike medvrstniškega nasilja, vse več pa je dokazov, da pomembno vlogo pri tem igra celo tako osnovna biološka potreba, kot je spanje. Zaradi pomanjkanja spanja se lahko povečata impulzivnost in agresivno vedenje ter zmanjša sposobnost obvladovanja čustev, vse to pa pomembno sooblikuje dinamiko medvrstniških odnosov.

Mladostniki in spanje

Spanje je izjemno pomembno za dobro počutje in zdravje vseh nas, v obdobju mladostništva pa še toliko bolj, saj omogoča zorenje možganov in podpira normalen umski, telesni, socialni in čustveni razvoj. Kakovostno spanje pripomore k boljši zbranosti, spominu, učni uspešnosti in počutju, pomaga uravnavati razpoloženje in zmanjšuje tveganje za pretirane čustvene odzive. Dobro naspani mladostniki dokazano lažje obvladujejo stres in se hitreje prilagajajo izzivom vsakdanjega življenja. Imajo tudi več energije in motivacije ter se v primerjavi z nenaspanimi vrstniki počutijo samozavestnejši.

Pomanjkanje spanja in medvrstniško nasilje

Pomanjkanje spanja je poleg očitnih posledic, kot so zaspanost, nezbranost in tesnoba, lahko povezano tudi s težavami z obvladovanjem vedenja in agresivnostjo. Vse več raziskav opozarja tudi na možno povezavo med spanjem in medvrstniškim nasiljem. Študije že pri dve- in triletnih otrocih kažejo neposredno povezavo med številom nočnih prebujanj in pogostostjo agresivnega vedenja. Tudi pri starejših otrocih in najstnikih je krajši čas spanja povezan z večjo verjetnostjo vpletenosti v medvrstniške spore, ustrahovanje vrstnikov in disciplinske ukrepe.

Nenaspani slabše obvladujemo svoje vzgibe

Razlogov za možno povezavo (ne)spanja in medvrstniškega nasilja je verjetno več in jih še raziskujemo. Študije kažejo, da pomanjkanje spanja slabo vpliva na delovanje prefrontalnega korteksa, tj. tistega dela možganov, ki je uravnava izvršilne funkcije, samonadzor in obvladovanje čustev. Otroci in mladostniki, ki kronično ne spijo dovolj, slabše obvladujejo jezo, se pogosteje vedejo impulzivno in imajo večje težave s socialno prilagoditvijo. Slabše delovanje prefrontalnega korteksa vodi tudi v težave s predvidevanjem posledic dejanj posameznika ter manj učinkovito prilagajanje vedenja glede na okoliščine.

Nenaspani smo bolj tesnobni

Pomanjkanje spanja povečuje tudi verjetnost za pojav negativnih občutij, kot so utrujenost, tesnoba in depresija, ta pa lahko pripeljejo do občutka ogroženosti in zaradi tega do previdnosti v medosebnih odnosih. Raziskave nakazujejo, da so mladostniki, ki zaradi pomanjkanja spanja občutijo več tesnobe, običajno tudi občutljivejši za provokacije in težje obvladujejo frustracije, kar spet povečuje tveganje za neustrezno vedenje v medosebnih odnosih. Pomanjkanje spanja vpliva tudi na nevrokemične procese v možganih. Po izsledkih raziskav imajo neprespani mladostniki nižjo raven serotonina, ki je pomemben za stabilno razpoloženje in obvladovanje pretiranih čustvenih odzivov. Povečana raven kortizola, hormona stresa, pa lahko dodatno pripomore k nasilnim odzivom in slabši sposobnosti uravnavanja čustev.

Nenaspani težje prepoznavamo čustva na obrazih drugih ljudi

Nedavne raziskave so razkrile celo, da ljudje po neprespani noči težje razbiramo čustvena stanja na obrazih drugih ljudi. Pri tem se lahko poslabša predvsem prepoznavanje prijetnih čustev, kot je veselje, in poveča nagnjenost k zaznavanju neprijetnih čustev, kot sta jeza in strah. To pomeni, da bomo po neprespani noči napačno več (obrazov) ljudi doživeli kot neprijetne ali celo nevarne. Vse to pa še dodatno vpliva na medosebne odnose in komunikacijo. Po eni strani lahko težave pri prepoznavanju prijetnih čustev (npr. veselja, naklonjenosti) zmanjšajo občutek socialne povezanosti in poglobijo občutek osamljenosti, pretirano zaznavanje jeze in groženj, tudi na nevtralnih ali celo blago pozitivnih obraznih potezah, pa bi lahko po drugi strani spodbudilo obrambno vedenje ali celo agresiven odziv.

5 korakov do zdravega spanja

Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (NIJZ, 2022) je pokazala, da večina slovenskih mladostnikov ne spi dovolj; le dobra tretjina 11- in 13-letnikov med šolskim tednom spi v skladu s priporočili, med 15- in 17-letniki pa je dovolj naspan le še vsak peti. Seveda vsaka neprespana noč še ne pomeni nasilja. Zavedati se moramo, da z zdravim spanjem ne skrbimo le za splošno dobro počutje in zdravje, temveč je spodbujanje zdravih spalnih navad lahko eden izmed pomembnih korakov za ustvarjanje zdravih in kakovostnih odnosov med vrstniki.

Nekaj nasvetov za zdravo spanje pri mladostnikih:

• Spanju dajte prednost: Prizadevajte si za vsaj osem ur kakovostnega spanja vsako noč. Ohranjajte dosleden spalni urnik, tudi ob koncih tedna. V prvi uri po prebujanju pojdite na dnevno svetlobo, kar bo stabiliziralo cirkadiane ritme budnosti in spanja.
• Vzpostavite večerno rutino: Pred spanjem razvijte sproščujoče obrede, ki telesu sporočajo, da je čas za počitek. Berite, poslušajte mirno glasbo, izvajajte tehnike sproščanja ali kako drugo prijetno dejavnost.
• Omejite kofein in energijske pijače: Kofein, energijske pijače in nikotin prebujajo, zato se jim še posebej popoldne in zvečer odrecite.
• Zmanjšajte količino časa pred zasloni: Elektronske naprave izklopite vsaj 30 minut pred spanjem in utišajte obvestila, da vas ponoči ne bodo motila.
• Optimizirajte spalno okolje: Poskrbite za udobno vzmetnico in vzglavnik, spalnica pa naj bo hladna, temna in tiha.

Dobra higiena spanja bo pripomogla h kakovostnemu in zdravemu spanju vsako noč. Če se težave s spanjem vseeno pojavijo, pa se pogovorite z zdravnikom, ki vam bo pomagal prepoznati morebitne vzroke in priporočil najprimernejše ukrepe.