"Če imamo močno vrstniško skupino, v kateri so vrednote, kot sta empatija in pomoč drugim, visoko cenjene, potem bodo vrstniki temu, ki izvaja nasilje, sami dali jasno vedeti, da nasilje ni v redu," je v oddaji Dobro jutro povedala vodja projekta Odpikajmo nasilje Dunja Karlovšek iz uredništva otroških in mladinskih oddaj.

Podatki Unicefa kažejo, da se je vsak četrti mladostnik v Sloveniji že kdaj srečal z medvrstniškim nasiljem. "Pozorni moramo biti tudi na to, da mogoče ne vemo vsega. Pri teh podatkih smo zelo odvisni od tega, kaj so otroci pripravljeni povedati in kaj sploh opazimo kot nasilje. Pri fizičnem nasilju lahko morda lažje presojamo, da gre za nasilje, medtem ko besedno in spletno nasilje ostaneta nezaznani," pravi Dunja Karlovšek.

Ambasadorji projekta opozarjajo na medvrstniško nasilje in spodbujajo k pogovoru

Bulinga, kot pogovorno pravimo medvrstniškemu nasilju, je tudi v slovenskih šolah precej (beseda izhaja iz angleške besede bullying, ki označuje ustrahovanje oziroma uporabo sile, prisile, žaljivo zbadanje, nesramnost ali grožnje z namenom, da bi zlorabili, agresivno dominirali ali ustrahovali enega ali več drugih, vedenje se pogosto ponavlja).

Da bi se o tem govorilo in bi se na to opozarjalo, je RTV Slovenija povabila k sodelovanju tri znane osebnosti, ambasadorje nenasilja. Med njimi je tudi judoistka in olimpijska prvakinja Andreja Leški, ki je povedala, da je bila v mladosti tudi sama deležna kakšnih medvrstniških konfliktov. "Vsak to rešuje na svoj način, ključno pa je, da se o tem spregovori in da očividci lahko nekaj naredijo, pomagajo in se postavijo na stran, ki je proti nasilju," je povedala. Dodala je še, da kot ambasadorka kampanje proti nasilju z veseljem deli vrednote, kot sta empatija in pomoč drugim, saj želi, da bi se vsak počutil varnega in vključenega. Zdi se ji tudi zelo pomembno, da se kot znana športnica pojavlja kot ambasadorka v projektih, ki jih zagovarja, in tako širi skupno dobro.

Leopold I. je kot ambasador posnel spot za pesem Na glas

Zaradi medvrstniškega nasilja je marsikdo v sebi zatrl kakšen talent ali danost in vse skupaj potlačil, ker si ni upal naprej. Dunja Karlovšek je pojasnila, da so takšne zgodbe pogoste, in to ne samo zgodbe tistih, nad katerimi se izvaja nasilje, ampak tudi zgodbe opazovalcev. "Če si v razredu, v katerem je nasilje normalizirano, si tudi kot opazovalec ne boš upal izraziti, kdo si, in se zares pokazati. Glavni namen kampanje je zato želja, da vzgojimo ljudi, da opozarjajo na kakršno koli nasilje. Včasih je tudi nujna pomoč odraslih. Pri medvrstniškem nasilju gre namreč za nesorazmerje moči med tistim, ki nasilje izvaja, in tistim, ki ga doživlja. Zato je vključitev tretje osebe nujna. Odrasli pa morajo znati ločiti, kdaj gre za nasilje in kdaj gre za navadne konflikte med enakovrednimi vrstniki. V takih situacijah je treba pristopiti zrelo. Otroke vedno pozivamo, da poiščejo nekoga, ki mu zaupajo. Če to ne gre, so tukaj še anonimni viri pomoči, kot so telefon TOM, spletne klepetalnice in podobno," je razložila Dunja Karlovšek.

Kaj svetovati mladim in staršem?
"Vedno svetujemo mladim, naj povejo o svojih težavah, naj izpostavijo svojo stisko. Velikokrat se zgodi, da vrstniki v šoli lahko to rešijo sami, vedno pa to ni mogoče," je še dodala.