Mladostniki, ki so tarča medvrstniškega nasilja, se v najhujši stiski znajdejo, če imajo ob tem občutek, da so v situaciji sami in da o tem ne morejo z nikomer odkrito spregovoriti. Vse več takšnih se obrne na TOM - telefon za otroke in mladostnike, ki že od leta 1990 deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. V okviru devetih skupin deluje okoli 130 prostovoljnih svetovalcev, ki letno prejmejo več kot 20 tisoč klicev. Mladostniki, ki zavrtijo brezplačno številko 116 111, se spoprijemajo z najrazličnejšimi težavami, delež tistih, ki potrebujejo uteho ali nasvet zaradi medvrstniškega nasilja, pa se povečuje.

"Načinov, na katere se dokazujejo mladi, je strašansko veliko tako v lokalnem kot globalnem okolju. Sploh v zadnjih petih, desetih letih se pojavlja toliko, prečudnih in neprijetnih situacij, v katerih se otroci in mladi znajdejo, da se vprašaš, od kod jim take ideje," o situacijah, s katerimi se spopada pove Nace Breitenberger, ki kot svetovalec TOM-telefona deluje že skoraj od njegovega nastanka, najdlje od vseh prostovoljcev. Nekdanji učitelj razrednega pouka tudi sicer večino svojega časa in energije namenja mladim – čeprav je že nekaj časa upokojenec, otroke priseljencev v Idriji še vedno uči slovenščino, ob tem vodi tudi različne delavnice po slovenskih šolah, od leta 1970 let pa deluje tudi kot mentor mladih planincev v okviru Planinskega društva Idrija. Z otroki in mladostniki je tako prek svojega dela v stiku že več kot pol stoletja. Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj ocenjuje, da je glavni vzrok za nasilno vedenje otrok in mladostnikov v zgledih, ki jih dobijo od odraslih in družbe nasploh.

Čeprav se zdi, da smo kot družba vsaj na načelni ravni za nasilje vse bolj občutljivi in lahko pogosto slišimo opozorila, da nasilje v družbi nima mesta, so namreč dejanski zgledi v praksi pogosto drugačni. "Pogosto je tako, da imajo 'čudovite' zglede v nas, odraslih. Vse od tistih, ki zasedajo najvišje in najodgovornejše funkcije, to vedno poudarjam. Če se že v parlamentih pri nas in drugod med sabo obkladajo z žaljivkami, grdimi besedami, če se ponekod celo stepejo, potem ni čudno, da je nasilje vseprisotno tudi med mladimi," poudarja. Breitenberger ob tem poudarja, da so v časih, ko imajo mladostniki do nasilnih vsebin in škodljivih zgledov neomejen dostop tudi na spletu, akcije ozaveščanja, kot je kampanja RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, zelo pomembne. "V tem kontekstu se marsikdo prepozna, vidi, da se to dogaja njemu, da je žrtev nasilja in da obstajajo rešitve. Ko pride v stik s takšnimi vsebinami, je večja možnost, da bo poiskal pomoč," je prepričan. "Ključno je, da se mladostniki v stiski zavedajo, da niso sami in da se lahko na nekoga obrnejo," je poudaril.

"Zelo enostavno je reči, da za vse težave ni časa. A čas si moramo vzeti"

Težave dodatno poglablja tudi vse bolj individualizirano okolje, v katerem se mladi ne dojemajo kot prijatelji in zavezniki, temveč kot konkurenti, s katerimi se morajo boriti za najboljše ocene in mesta na fakultetah. "Imel sem, denimo, pogovor s srednješolko, ki mi je spregovorila o številnih težavah, zaradi katerih je bila tudi dalj časa odsotna od pouka. Rekel sem ji, da ji z zapiski gotovo lahko pomagajo sošolke in sošolci, pa mi je odgovorila, da sta z mamo sami in da nimata denarja, da bi plačali za zapiske sošolk. Pri tem se vprašaš, kam gremo kot družba," je opisal eno od situacij.

Obravnavi stisk in težav, tudi medvrstniškega nasilja, se medtem namenja vse manj časa. "Učitelji imajo ravno dovolj časa samo za golo snov, za kaj več pa ga po navadi zmanjka. Poleg tega so pogosto tudi nepripravljeni na reševanj takšnih težav. V sklopu izobraževanja na fakultetah je več poudarka na tem, da so dobri matematiki, geografi in fiziki, niso pa tako izurjeni v prepoznavanju in reševanju stisk otrok in mladostnikov," ocenjuje. "Zelo enostavno je sicer reči, da ni časa. A marsikdaj si ga enostavno moramo vzeti. Čas za snov bo tudi naslednjič, pri tem lahko malo pohitimo, konkretne težave so pa tukaj in zdaj in tudi reševati jih moramo zdaj," poudarja. "Tudi sicer opažam, da je tudi v družinah in družbi nasploh premalo pogovarjanja in pristnih stikov. Prepogosto vidim, kako se tako mladi družijo tako, da gledajo vsak v svoj ekran. A tu smo spet pri zgledih, to namreč velja tudi za odrasle, tako da ne moremo pričakovati, da se bodo otroci vedli drugače," je dejal.

Sorodna novica Odpikajmo nasilje: Spored vsebin na televiziji, radiu in MMC

Poleg tega, da tehnologija pogosto rahlja pristne stike med mladostniki, je postala tudi orodje za izvajanje nasilja. Velik del medvrstniškega nasilja se je namreč preselil na splet. "Pojav spletnega nasilja je omogočil, da ostaneš skrit. Če te je nekdo ustrahoval na šolskem hodniku, se je to vsaj videlo in vedelo, kdo je bil. Pri spletnem nasilju, ki je pogosto še bolj boleče kot dejansko nasilje, pa to pogosto ostane skrito, besede pa velikokrat bolijo bolj kot udarci. Tudi ni več varnega okolja, včasih si imel pred nadlegovanjem vsaj doma mir, zdaj tudi doma nisi varen pred spletnim nasiljem," je dejal Breitenberger. Družbena omrežja in mobilne naprave spreminjajo tudi vlogo opazovalcev. "Opazovalci danes pogosto snemajo dogajanje in potem to razpošiljajo, da dobijo pozornost, všečke. Tehnologija tako ponuja stranpoti, ki stiske žrtev nasilja poglabljajo. Namesto da bi se opazovalci umaknili in o tem obvestili odrasle, če si sami ne upajo posredovati, so zraven in snemajo. Tudi to je ogledalo družbe," opozarja Breitenberger.

Ko posluša stiske žrtev medvrstniškega nasilja, si pogosto želi, da bi lahko govoril tudi s tistimi, ki nasilje izvajajo. "Mnogo lažje bi bilo, če bi lahko na pogovor dobili nasilnico ali nasilneža. Tudi način njihovega obnašanja se oblikuje zaradi nekih težav, ki jih imajo. Pogosto to izvira iz družinskega okolja," je dejal.

Ključen namen pogovora je, da mladi rešitve za težave najdejo sami

Čeprav se oblike medvrstniškega nasilja skozi čas spreminjajo, Breitenberger poudarja, da pri razreševanju težav "potrebujemo pogovor, pogovor in še enkrat pogovor". "Ko nekdo pokliče na TOM-telefon in se je pripravljen pogovarjati, je to že zelo pomemben korak. Navadno potem ko dojame, da ga je nekdo pripravljen poslušati, želi povedati čim več," pojasni. Na ta način mladostniki spoznajo, da v situaciji niso sami in da so težave rešljive. Naloga svetovalcev na TOM-telefonu sicer ni, da bi ponudili neposredno rešitev za vsaka težavo: "Naša ključna vloga je, da mlade s pogovorom usmerimo k temu, da rešitev najdejo sami. Pogosto ponovim citat, ki je temelj našega dela – pomagaj mi, da ti bom lahko pomagal. In potem se pogovarjamo, raziskujemo, iščemo. Spodbujam jih k temu, da razmišljajo, kaj so že storili, kaj bi še lahko, da razmišljajo o tem, zakaj so v določeni situaciji."

Svetovalci skušajo s klicatelji v pogovorih najti tudi potencialne zaveznike, ljudi, ki jim zaupajo. "Pa naj je to razredničarka, kuharica, hišnik ali starši. Ključno je, da gre za nekoga, ki mu za stiske ne bo vseeno. Najpomembnejše je, da mladostniki svojih težav ne potlačijo, jih skrivajo, ker se to lahko konča tudi tragično. Takšni primeri niso redki," opozarja in dodaja, da pri tem ni razlik med dekleti in fanti ter med vaškim in mestnim okoljem.

"Najhuje je, ko mlado bitje govori o tem, da želi končati svoje življenje"

V desetletjih dela z mladimi se je srečal že z vsemi možnimi situacijami. Na vprašanje, kako se spoprijema z najtežjimi zgodbami in kako poskrbi, da ga ne preganjajo še dolgo po tem, ko odloži telefon, Breitenberger odgovarja, da je zaradi dolgih let prakse že precej utrjen, a hkrati poudarja, da je to nekaj, proti kateremu ne moreš biti nikoli popolnoma odporen. "Imam seveda izkušnje, tudi sicer delam z mladino in otroci in vse to pride prav, ampak ko ti mlado bitje govori o tem, da želi končati svoje življenje, takrat pa je pa najbolj hudo. Ti klici so najhujši, najtežji in najzahtevnejši. Vsako situacijo pa skušamo reševati, jih usmeriti na ustrezno strokovno pomoč," pojasnjuje.

Sorodna novica Kako prepoznamo medvrstniško nasilje?

Pogovor pa pogosto, kljub predhodnim urjenjem in izobraževanjem, potrebujejo tudi svetovalci. "Vsi svetovalci imamo redno vsak mesec ali pa na dva meseca supervizije. Supervizorji so za to strokovno usposobljeni ljudje, vsaka skupina ima svojega, in z njimi potem obdelamo najzahtevnejše, včasih pa tudi najzanimivejše primere. Mi namreč nismo samo krizni telefon, TOM telefon je telefon za otroke in mladostnike. Krasno je tudi, ko se klicatelji začnejo zafrkavati, tudi s takšnimi se znam pogovarjati in pogosto se izkaže, da se tudi tam zadaj nekaj skriva. Primerov imam na zalogi za celo knjigo," pojasnjuje.

Ne glede na vse, sicer Breitenberger ostaja optimist. "Pri tem mi zelo pomaga narava, imamo čudovito deželo, naravo in čuvajmo jo. Tudi mladim vedno rečem, naj gredo v naravo, tudi to je razlog, da mlade kot mentor že toliko časa vodim v gore in jih tudi bom, dokler bom lahko hodil okrog. Tam mladi tudi raje prisluhnejo. Na planinskih taborih prisluhnejo vsi – od najmlajših do srednješolcev. Prisluhnejo starogrškim pravljicam, anekdotam in podobno. In pri tem je grobna tišina. Še vedno so sposobni pozornosti, samo umiriti se morajo. Gotovo pomaga, če občasno izklopimo mobilne telefone," meni.