Bolečine v kolenu najpogosteje nastanejo kot posledica vnetja, artritisa, poškodb ligamentov oziroma vezi, poškodb meniskusa in patelarnega tendinitisa.

Skozi specialen diagnostični pregled (klinični pregled, telesne meritve, funkcionalni testi, diagnostično slikanje) se ugotovi, kaj je pravi vzrok nastanka vaših bolečin v kolenu.

Na podlagi diagnoze bolečin v kolenu se nadaljnjo zastavi individualni fizioterapevtski program zdravljenja za odpravo le tega.

Odprava simptomov (bolečine, otekline in vnetja) ni isto kakor odprava vzroka, namreč bolečine v kolenu se ponovno pojavijo, kadar se zdravi zgolj simptome in ne vzroka.

Ali ste vedeli, da se je incidenca pojavnosti bolečin v kolenu povečala za 60% v zadnjih 20 letih?

Strokovnjaki priporočajo, da ostanete fizično aktivni, ohranjate zdravo in optimalno telesno težo ter zaščitite svoje sklepe pred obrabo (ponavljajoče obremenitve, klečanje).

Kako poteka sodobno fizioterapevtsko zdravljenje, kjer pacienta vodijo od bolečin v kolenu do svobodnega gibanja brez bolečin, vam razkrivamo v nadaljevanju.

Anatomija kolena

Kolenski sklep je največji in najkompleksnejši sklep v telesu, ki je sestavljen iz treh kosti: stegnenice, golenice in pogačice.

Kolenski sklep je obdan s sklepno ovojnico in ligamenti, ki predstavljajo statično stabilnost. V samem kolenu imamo sprednjo (ACL) in zadnjo križno vez (PCL) ter dve stranski kolateralni vezi (MCL, LCL).

V samem sklepu se nahajata dva meniskusa (v obliki polmeseca), ki omogočata lažji prenos obremenitev in celotne telesne teže ter omogočata boljšo mobilnost v kolenu.

Dodatno stabilnost kolenskemu sklepu zagotavljajo tetive mišic, spredaj nad kolenom se nahaja velika stegenska mišica, ki se preko tetive in pogačice prirašča na golenico (izvaja gib iztega). Zadaj nad kolenom se nahajajo mišice (hamstrings), ki izvajajo upogib kolena.

Vsaka poškodba ali bolezensko stanje, ki prizadene naštete anatomske strukture, povzroči bolečino v kolenu.

Glavni vzroki za nastanek bolečin v kolenu

Glavni vzroki za nastanek bolečin v kolenu so artritis, poškodba križnih vezi, poškodba meniskusa, patelarni tendinitis oziroma skakalno koleno.

Artritis

Poznamo več vrst artritisa, ki se razvijejo v kolenu – osteoartritis, revmatoidni artritis in post-travmatski artritis. Povzročajo različno stopnjo bolečine, vnetja in omejujejo vsakodnevno funkcionalnost.

Osteoartritis se najpogosteje razvije v kolenu pacientom nad 50 let starosti zaradi degenerativnih sprememb na hrustancu.

Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe v telesu in povzroči bolečino, oteklino in rdečino.

Post-travmatski artritis nastane, kot sekundarna posledica travmatske poškodbe, nestabilnosti v kolenu ali napredujoče degeneracije/obrabe hrustanca.

Trenutno še ne obstaja univerzalnega zdravila za artritis, vendar ga uspešno obvladujemo s fizioterapijo!

Poškodba križnih vezi

Statično stabilnost v kolenskem sklepu zagotavlja sprednja križna vez (poteka znotraj sklepa), zadnja križna vez (poteka znotraj sklepa), notranja kolateralna/stranska vez (poteka proti sredini telesa), zunanja kolateralna/stranska vez (poteka stran od sredine telesa).

Poškodba sprednje križne vezi nastane zaradi direktnega udarca ali nenadne spremembe smeri med izvajanjem aktivnosti (tek, nogomet, košarka). V kolenu se ob poškodbi občuti nestabilnost, bolečina in glasen pok.

Poškodba zadnje križne vezi nastane zaradi visoko intenzivnega udarca (prometna nesreča), ki povzroči bolečino za kolenom in občuti se nestabilnost.

Poškodba notranje kolateralne vezi nastane zaradi direktnega udarca na zunanjo stran kolena in se občuti bolečina v notranjosti.

Poškodba zunanje kolateralne vezi nastane zaradi udarca na notranjo stran kolena in se občuti kot bolečina na zunanji strani kolena.

Ali ste vedeli, da se poškodba sprednje križne vezi v 33% ponovi zaradi nepravilnega zdravljenja?

Poškodba meniskusa

Meniskusa v kolenskem sklepu sta dobro oživčena (močna bolečina ob poškodbi) in slabo prekrvavljena (slabše celjenje tkiva).

Ob poškodbi meniskusa pacienti poročajo o glasnem poku, ki omejuje obseg gibljivosti, povzroči oteklino v kolenu in ostro bolečino.

V primeru operativnega posega je fizioterapevt ključnega pomena pri pripravi na operacijo in v postoperativni fazi rehabilitacije.

Pred operacijo se s pomočjo fizioterapije zmanjša bolečino in vnetje, izboljša obseg gibljivosti in mišično moč. Osredotočenost fizioterapevtskega zdravljenja je na mobilnosti in funkciji kolena.

Po operaciji mišična masa in obseg gibljivosti hitro upade, zato se izvaja specialno terapevtsko vadbo, ki ponovno izboljša obseg gibljivosti, mišično moč in ravnotežje.

Patelarni tendinitis (Skakalno koleno)

Patelarni tendinitis ali skakalno koleno je vnetje tetive, ki pripenja veliko stegensko mišico na golenico preko pogačice.

Najpogosteje se pojavi pri športih, kjer je vključeno veliko teka, skokov in doskokov (odbojka, košarka, rokomet, tek). Bolečina se tipično poslabša ob aktivnosti.

Skakalno koleno se razvije pri mladih športnikih, starih od 15 do 30 let.

Ali ste vedeli, da se skakalno koleno pojavi pri kar 40-50% vseh vrhunskih odbojkašev?

Fizioterapevtska rehabilitacija skakalnega kolena traja vsaj 3 mesece za pravilno odpravo vzroka nastanka poškodbe. V določenih primerih, kjer so težave prisotne več let pa traja več kot 6 mesecev.

Kdaj takoj obiskati zdravnika?

Obisk zdravnika je nujen, kadar je prisotna intenzivna bolečina in preprečuje obremenjevanje sklepa, izgleda sklep deformiran in sta prisotna močna oteklina ter vnetje.

Posebno pozornost namenite, kadar sta bolečina in oteklina prisotna več kot 48 ur, imate zmanjšan obseg gibljivosti, občutek nestabilnosti in znake vnetja (vroč sklep, rdečina).

Specialna diagnostika

Začetek vsakega fizioterapevtskega zdravljenja v zasebni kliniki fizioterapije Medicofit se prične s specialističnim diagnostičnim pregledom, kjer se ugotovi vzrok nastanka poškodbe in bolečine v kolenu.

Fizioterapevt diagnostik preko kliničnega pregleda in anamneze ugotovi izvor bolečine (ali se nahaja pred, za, na strani kolena), kdaj je bolečina najhujša (ponoči, podnevi, ob aktivnosti) in kateri simptomi so še prisotni (znaki vnetja, oteklina).

Preko fizičnega pregleda se opravijo meritve gibljivosti in artrokinematike (upogib in izteg kolena), ocena stabilnosti (morebitna poškodba ligamentov), meritve mišične moči, vzdržljivosti in ravnovesja in izvedba funkcionalnih testov (za testiranje točno določenih struktur v kolenu).

Ob določenih poškodbah je dodatno indicirano diagnostično slikanje, z namenom izključitve drugih diagnoz in stopnjo morebitne poškodbe v tkivu.

Diagnostični pregled vključuje pregled preostalih delov telesa, namreč sam izvor bolečine v kolenu se občasno prenese iz kolčnega sklepa, sakroiliakalnega sklepa ali ledvene hrbtenice.

Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje

Specialisti za zdravljenje bolečin v kolenu v kliniki Medicofit združujejo področja diagnostike, fizioterapije in kineziologije.

S skupnim sodelovanjem strokovnjakov fizioterapije in kineziologije omogočajo dolgoročno učinkovitejše rezultate zdravljenja.

Fizioterapija

Akutna fizioterapevtska faza zajema kontrolo simptomov, kot so bolečina v kolenu, oteklina, vnetje, zmanjšanj obseg gibljivosti in zmanjšana mišična moč.

Strokovnjaki fizioterapije pri svojem delu uporabljajo manualno terapijo, terapijo prožilnih točk, sklepno mobilizacijo in miofascialno sproščanje.

Pri fizioterapiji se uporablja najsodobnejšo tehnologijo za pospeševanje naravnih procesov celjenja, celičnega metabolizma in zmanjšanja bolečine.

• Diamagnetoterapija
• TECAR terapija (globinsko ogrevanje tkiva, pospeševanje prekrvavitve in celičnega metabolizma)
• Visokoenergijski SUMMUS laser (spodbuja hitrejše celjenje ran in brazgotin, zmanjša bolečino)
• Elektrostimulacija HITOP (vpliva na vzdražene bolečinske receptorje in zmanjša bolečino)
• Globinski udarni valovi

Specialna terapevtska vadba je usmerjena v izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa in v krepitev muskulature celotnega spodnjega uda (poudarek na stegenski in mečni muskulaturi).

V primeru postoperativne rehabilitacije vas strokovnjaki fizioterapije naučijo postopnega učenja pravilne hoje po obdobju razbremenjevanja z berglami.

Kinezioterapija

Strokovnjaki kineziologije vas vodijo od akutne fizioterapevske faze do odlične telesne pripravljenosti.

S specialno kineziološko vadbo nadaljujejo s krepitvijo muskulature celotnega spodnjega uda in odpravljajo morebitna prisotna mišična odstopanja/deficite.

Kineziološki program zdravljenja je usmerjen v doseganje popolne simetrije in normativov mišićne moči.

Postopno se izvede vadba za vračanje k izvajanju osnovnih vaj za krepitev celotnega telesa in vključenje poškodovanega predela v kompleksnejše motorične vaje.

Progresivna kineziološka vadba izboljša proprioceptivne sposobnosti in vsesplošno mobilnost v kolenu.

Pred zaključkom zdravljenja se opravi biomehanska analiza vzorca hoje in aplikacija testne baterije za kolenski sklep (izmeri se gibalna učinkovitost!).

Preventivni kineziološki program

Po zaključku fizioterapevtskega zdravljenja so v kliniki Medicofit ustvarili specialen preventivni kineziološki program, katerega se udeležijo pacienti po zdravljenju bolečine v kolenu ter pacienti po ozdravljeni patologiji kolenskega sklepa.

V preventivnem kineziološkem programu se izvaja progresivna motorična vadba, ki uspešno preprečuje ponoven pojav starih bolečin in nastanek novih. Kineziološki program je snovan na podlagi osebne kartoteke pacienta, v katero strokovnjaki fizioterapije v okviru zdravljenja poškodbe beležijo podatke o izvedenih terapijah in vajah pacienta. V kliniki Medicofit telo pacienta v času zdravljenja poškodbe natančno spoznajo in postanejo dolgoročni partnerji pacienta na področju preventivne moči telesa.

Dolgoročni program Medicofit je usmerjen v doseganje boljše telesne pripravljenosti posameznika na vsakodnevne in nepredvidljive obremenitve in predvsem v dolgoročno odpornost predhodno poškodovanega oz. bolečega sklepa.

_Viri

1. _{Chirichella, P. S., Jow, S., Iacono, S., Wey, H. E., & Malanga, G. A. (2019). Treatment of Knee Meniscus Pathology: Rehabilitation, Surgery, and Orthobiologics. PM & R : the journal of injury, function, and rehabilitation, 11(3), 292–308. https://doi.org/10.1016/j.pmrj.2018.08.384}
2. _{Hsu, H., & Siwiec, R. M. (2022). Knee Osteoarthritis. In StatPearls. StatPearls Publishing.}
3. _{Santana, J. A., Mabrouk, A., & Sherman, A. L. (2022). Jumpers Knee. In StatPearls. StatPearls Publishing.}
4. _{Woo, S. L., Abramowitch, S. D., Kilger, R., & Liang, R. (2006). Biomechanics of knee ligaments: injury, healing, and repair. Journal of biomechanics, 39(1), 1–20. https://doi.org/10.1016/j.jbiomech.2004.10.025}