Operacije hrbtenice sodijo med najzahtevnejše posege v sodobni medicini, saj hrbtenica ščiti hrbtenjačo – osrednjo povezavo med možgani in preostalim delom telesa.

Čeprav se mnoge težave s hrbtenico sprva obravnavajo s konzervativnimi metodami, le te večkrat ne zadoščajo za popolno omilitev neprijetnih simptomov. Kadar bolečine ali nevrološki simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, je čas za operativni poseg.

Morda vas bo presenetilo, da je uspešnost zdravljenja v veliki meri odvisno od celostne rehabilitacije. Za popolno okrevanje po operativnem posegu je namreč ključna kakovostna in strokovna fizioterapija, ki jo nudijo tudi v eni izmed vodilnih zasebnih klinik Slovenije!

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Hrbtenica

Hrbtenica predstavlja osrednji steber našega telesa, ki nam omogoča, da lahko hodimo, tečemo, sedimo in prosto gibamo. Njeno delovanje je kompleksno, saj združuje številne strukture, ki zagotavljajo njeno trdnost kot tudi gibljivost.

Sestavljena je iz vretenc, med katerimi se nahajajo medvretenčne ploščice, ki delujejo kot naravni blažilci udarcev. Absorbirajo sile, ki nastajajo med gibanjem in preprečujejo neposredno trenje med vretenci.

Poleg vretenc in medvretenčnih ploščic hrbtenico podpirajo tudi močne vezi in mišice, ki zagotavljajo dodatno stabilnost ter varujejo hrbtenjačo – glavno komunikacijsko pot med možgani in preostalim delom telesa.

Vsaka nepravilnost ali poškodba hrbtenice lahko močno vpliva na kakovost življenja, saj povzroča bolečine, omejeno gibljivost ali celo nevrološke težave!

Kljub svoji moči in stabilnosti je hrbtenica tudi precej občutljiva in dovzetna za poškodbe. V primeru hernije diska, zožitve hrbteničnega kanala ali poškodbe zaradi padcev in nesreč, za lajšanje bolečin in težav tako ključna postane operacija!

Katere patologije zahtevajo operativni poseg?

Operativni posegi na hrbtenici so običajno potrebni pri patologijah, kjer konzervativno zdravljenje ni bilo učinkovito ali kjer obstajajo visoka tveganja za trajno poškodbo ali invalidnost.

Stanja, ki zahtevajo operativni poseg so pogosto povezane z nenormalnimi spremembami v strukturi hrbtenice, živčnih koreninah ali drugih ključnih elementih, kot so medvretenčne ploščice, sklepi ali vezi.

Ena najpogostejših indikacij za kirurško zdravljenje je hernija diska, pri kateri se ''gelasti del'' medvretenčne ploščice izboči skozi zunanji ovoj in pritisne na živčne korenine.

Pogosta je tudi spinalna stenoza, zoženje hrbteničnega kanala, ki povzroča pritisk na hrbtenjačo ali živčne korenine. Pogosto se kaže z bolečinami, mravljinčenjem in šibkostjo. Kirurški poseg je nujen, ko stenoza povzroči resne nevrološke motnje.

Med degenerativnimi boleznimi hrbtenice je pogostejša tudi spondiloza, ki je povezana s staranjem in obrabo medvretenčnih ploščic. Proces lahko povzroči kronične bolečine in stiskanje živcev.

Poseben izziv predstavlja tudi skolioza in druge deformacije hrbtenice, zlasti kadar vplivajo na držo, gibljivost ali celo delovanje notranjih organov. Čeprav blažje oblike običajno obravnavamo s fizioterapijo, lahko hujše deformacije zahtevajo kirurško stabilizacijo hrbtenice.

Med redkejšimi, a resnimi stanji, ki zahtevajo kirurški poseg so tudi tumorji hrbtenice. Ti povzročijo hude bolečine in nevrološke simptome, zato je nujno, da se jih odstrani pravočasno.

Za popolno okrevanje po operaciji je ključnega pomena tudi ustrezna fizioterapija, ki pripomore k ponovni vzpostavitvi stabilnosti, gibljivosti in moči hrbtenice, kar pacientom omogoča vrnitev v normalno življenje.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Katere vrste operacij poznamo?

Najpogostejše operacije hrbtenice vključujejo posege namenjene zdravljenju različnih degenerativnih, travmatskih in deformacijskih stanj. V kolikor v kratkem pričakujete operacijo hrbtenice, vas najverjetneje čaka eden izmed naštetih posegov:

  1. Diskektomija: Odstranitev dela herniranega medvretenčnega diska, ki pritiska na živčne korenine ali hrbtenjačo. Najpogosteje se izvaja pri herniji diska v ledvenem ali vratnem delu hrbtenice.
  2. Laminektomija: Postopek, pri katerem se odstrani del kosti (lamina), s čimer se zmanjša pritisk na hrbtenjačo ali živčne korenine. Pogosto se uporablja za zdravljenje spinalne stenoze.
  3. Spinalna fuzija: Kirurška spojitev dveh ali več vretenc za stabilizacijo hrbtenice. Uporablja se pri degenerativnih boleznih, spondilolistezi, skoliozi ali po travmatskih poškodbah. Pogosto vključuje uporabo kovinskih ploščic, vijakov ali kletk za ohranjanje stabilnosti.
  4. Operacija skolioze: Korekcija nepravilne ukrivljenosti hrbtenice s pomočjo fuzije in kovinskih vsadkov. Uporablja se pri hujših oblikah skolioze, ki povzročajo bolečine ali vplivajo na delovanje notranjih organov.
  5. Revizijska kirurgija hrbtenice: ''Popravilo'' ali ponovna operacija po neuspešnem prvotnem posegu ali zaradi ponovitev hernije diska.
  6. Odstranitev tumorjev hrbtenice: Kirurška odstranitev benignih ali malignih tumorjev, ki pritiskajo na hrbtenjačo ali živčne korenine.

Kaj pričakovati po operaciji?

Po operaciji hrbtenice ključen del procesa predstavlja okrevanje, ki zahteva potrpežljivost, doslednost in strokovno obravnavo. Prvih nekaj dni po posegu je običajno najtežjih, saj se telo prilagaja na spremembe.

Pričakovana sta bolečina in nelagodje, katere običajno obvladujemo z ustreznimi zdravili, ki jih predpiše kirurg!

Prvih nekaj tednov po operaciji hrbtenice je pomembno gibanje nekoliko prilagoditi. Odsvetovano je dvigovanje težkih predmetov, ki bi lahko upočasnili celoten proces rehabilitacije.

Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega okrevanja predstavlja fizioterapija, ki se osredotoča na individualno prilagojene rehabilitacijske programe, ki krepijo mišice ob hrbtenici, izboljšajo gibljivost in zmanjšajo tveganje za ponovitev težav.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Celostna rehabilitacija hrbtenice

Pri zdravljenju hrbtenice se v kliniki Medicofit osredotočajo na celovit pristop, katerega glavni cilj je povrnitev polne funkcionalnosti ter povečanje njene sposobnosti prenašanja obremenitev.

Zgodnja faza zdravljenja se osredotoča na izolacijo problematičnih gibov in krepitev specifičnih mišičnih skupin. Izvajajo se vaje za stabilizacijo trupa, izboljšanje moči okoljskih mišic in krepitev kolkov.

Poleg vaj so pomembne tudi napredne protibolečinske terapije, kot so terapija z visoko intenzivnim SUMMUS laserjem, WINTECARE tecar terapija in PERISO diamagnetna terapija. Le te pomagajo zmanjšati bolečino, vnetje ter pospešujejo celjenje tkiv.

Ko akutna faza mine, pacient preide v subakutno fazo rehabilitacije, v kateri se obremenitev postopoma povečuje. Cilj je, da pacient ponovno pridobi osnovno gibljivost in vzdržljivost. Pomembno je, da v tem obdobju natančno doziramo intenzivnost vaj, saj želimo doseči napredek brez ponovne provokacije bolečine.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Sčasoma se začne uvajati bolj kompleksne gibalne vzorce, ki so osredotočeni na izboljšanje splošne stabilnosti in koordinacije!

Cilj rehabilitacije je pripraviti hrbtenico na različne obremenitve ter s tem zmanjšati tveganje za ponovitev bolečin!

S pomočjo preventivnih testov in individualiziranih programov strokovnjaki klinike skrbno spremljajo napredek posameznika ter zagotavljajo dolgoročno stabilnost in zdravje vaše hrbtenice!

Svojega zdravja ne prepuščajte naključju in si še danes zagotovite pooperativno rehabilitacijo pri strokovnjakih klinike Medicofit!


VIRI

Seki S, Akeda K, Kaito T, Ohba T. What Types of Strategies Are Effective in Lumbar Spine Surgery? Considering the Etiology, Imaging Findings, and Risk of Complications. J Clin Med. 2023 Jul 1;12(13):4443. doi: 10.3390/jcm12134443. PMID: 37445478; PMCID: PMC10342249.

Blamoutier, A. (2013). Surgical discectomy for lumbar disc herniation: Surgical techniques. Orthopaedics & Traumatology: Surgery & Research, 99(1), S187–S196. https://doi.org/10.1016/j.otsr.2012.11.005

Reisener MJ, Pumberger M, Shue J, Girardi FP, Hughes AP. Trends in lumbar spinal fusion-a literature review. J Spine Surg. 2020 Dec;6(4):752-761. doi: 10.21037/jss-20-492. PMID: 33447679; PMCID: PMC7797794.

Janicki JA, Alman B. Scoliosis: Review of diagnosis and treatment. Paediatr Child Health. 2007 Nov;12(9):771-6. doi: 10.1093/pch/12.9.771. PMID: 19030463; PMCID: PMC2532872.