Povprečna oseba ne zaužije priporočene dnevne količine vlaknin, tj. 25–30 gramov. Pravzaprav nas večina zaužije le približno 10 gramov vlaknin na dan⁴, kar pomeni, da morda ne izkoristimo koristi prehranskih vlaknin za zdravje. Prehranske vlaknine so neprebavljivi deli živil rastlinskega izvora, na primer zelenjave, sadja, žit in stročnic. Če poskrbite, da boste v zajtrk vključili dovolj vlaknin, je verjetneje, da boste lažje premagali želje po slaščicah. Če boste kombinirali vlaknine in beljakovine, bo občutek sitosti trajal skoraj vse do kosila. Nekatere vlaknine pripomorejo k rasti telesu prijaznih bakterij v prebavnem traktu. Pomislite na svoje črevesje kot na ekosistem.

Poznamo dve vrsti vlaknin, topne in netopne. Topne vlaknine se raztopijo v vodi in se zgostijo, s čimer prispevajo k občutku sitosti. Netopne vlaknine absorbirajo vodo v spodnjem prebavnem traktu, povečajo svojo prostornino in pospešijo prehod odpadnih snovi čez prebavni sistem. Če se počutite napihnjeni, to resnično lahko vpliva na vaše slabo razpoloženje, zato le skrbno pazite na vnos vlaknin. Pazite pa, da dodajanje preveč vlaknin v prehrano v kratkem obdobju lahko vodi do raznih nevšečnosti v trebuhu in plinov, zato je bolje, da vnos povečujete počasi, da se vaš organizem lahko prilagodi.

Več informacij: www.herbalife.si

_{1 Za ovsene betaglukane je bilo potrjeno, da pomagajo zniževati vrednost holesterola v krvi. Visoka vrednost holesterola je dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Koristni učinki se pokažejo ob vsakodnevnem uživanju treh gramov ovsenih betaglukanov.}

_{2 Beta-glukani prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Koristni učinek se doseže ob dnevnem uživanju treh gramov betaglukanov, pridobljenih iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanice teh betaglukanov.}

_{3 Vlaknine iz zrnja ovsa prispevajo k povečani količini blata.}

_{4 Stephen AM., et al. Nutr Res Rev. 2017 Jul 5:1-42. Ruiz E., et al. Nutrients, 2016, 8, 177}