Ali imate občutek, da je vaša roka tudi nekoliko šibka? Vam izvedba priljubljenih aktivnosti zaradi bolečin predstavlja napor? Ste se kdaj spraševali, kaj je vzrok za vaše simptome in na kakšen način jih lahko učinkovito obvladujete?
Če se v zadnjem času srečujete s podobnimi vprašanji ste našli pravi naslov, da izveste najpomembnejše informacije o ti. utesnitvenem sindromu rame, kateri je v kar 44% do 65% kriv za pojav vaših bolečin na področju rame.
Funkcionalnost ramenskega sklepa je ključnega pomena za učinkovito opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, saj nam omogoča gibanje rok v različnih smereh z velikim razponom giba. Gibljivost ramenskega sklepa tako predstavlja temelj naše motorične sposobnosti.
V primeru motenj, kot je npr. utesnitveni sindrom, lahko omejena funkcionalnost sklepa bistveno vpliva na kakovost življenja, saj na ta način povzroča bolečine in omejitve pri izvajanju vsakodnevnih opravil, ki jih uspešno obravnavamo s specialistično fizioterapijo Medicofit.
Kašne težave povzroča?
Glede simptomov utesnitvenega sindroma naši pacienti v večini poročajo o bolečini, ki se pojavi na sprednji strani ramena. Bolečino pogosto poslabšajo dejavniki kot so ležanje na prizadeti rami, raztezanje in seganje po predmetih nad glavo.
Ali ste vedeli, da pri utesnitvenem sindromu problem izhaja iz ti. mišic rotatorne manšete? Gre za skupino štirih mišic in tetiv, ki obkrožajo glavo nadlahtnice in jo stabilizirajo v globoki jamici lopatice. Rotatorno manšeto tako sestavljajo štiri mišice:
- supraspinatus,
- infraspinatus,
- teres minor in
- subscapularis.
Pri utesnitvenem sindromu se največkrat utesni mišica supraspinatus, ki se pogosto ''ujame'' med glavo nadlahtnice (humerus) in posebnim kostnim izrastkom lopatice (akromion).
Utesnitev tako povzroči draženje m. supraspinatusa ter njegovih sosednjih struktur, kar vodi v bolečino in omejeno gibljivost celostnega sklepa.
V nadaljevanju vam razkrivamo pomembne informacije o diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji utesnitvenega sindroma rame, ki slabša in kvari vašo kvaliteto življenja.
Kako ugotovimo, da gre za utesnitveni sindrom rame?
Diagnoza utesnitvenega sindroma rame zahteva temeljito oceno s strani zdravnika ali ortopedskega specialista. Sprva je pomembna izvedba podrobne anamneze, ki se osredotoča na simptome, kot so bolečina, omejena gibljivost, zgodovina poškodb ali preteklih bolezni.
Sledi temeljit fizični pregled, ki vključuje testiranje gibljivosti ramenskega sklepa, moči mišic, stabilnosti sklepa in preverjanje morebitnih občutljivih točk.
V sklopu pregleda zdravnik običajno opazi tudi prisotnost bolečine pri odmiku rame v obsegu 60° in 120°, kar imenujemo bolečinski lok.
Za pomoč pri diagnostiki so večkrat v pomoč tudi nekateri klinični testi kot je Neer-ov test, Hawkinsov test ter Jobe-ov test.
V večih primerih se za lažje diagnosticiranje lahko uporabijo tudi nekatere slikovne preiskave, kot sta magnetna resonanca ter ultrazvok z namenom ocene stanja mehkih tkiv ter morebitne druge patološke spremembe, kot sta kalcifikacija ali degeneracija.
Natančna in točna diagnoza pomaga pri določitvi osnovnega vzroka nastanka stanja in ugotoviti, katera terapevtska metoda je najbolj primerna.
Kako poteka zdravljenje?
Za obvladovanje utesnitvenega sindroma v rami se poslužujemo tako neoperativnih kot tudi operativnih metod zdravljenja.
Morda vas bo presenetilo dejstvo, da trenutno ne obstaja resnih dokazov, ki bi kazali, da kirurško zdravljenje zagotavlja boljše rezultate v primerjavi z nekirurškimi metodami, zato je operacija običajno indicirana le pri bolnikih, pri katerih konzervativne metode niso uspešne.
V nekaterih primerih lahko zdravljenje utesnitvenega sindroma rame vključuje tudi uporabo zdravil, ki pomagajo pri lajšanju simptomov in zmanjšanju vnetja v področju ramena. V uporabi so predvsem:
- Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) ter
- kortikosteroidne injekcije in injekcije hialuronske kisline
Pri izboru metod zdravljenja je pomembno upoštevati tudi posameznikove potrebe, stopnjo bolezni in njegov odziv na zdravljenje.
Kako se z utesnitvenim sindromom rame spopadamo v kliniki Medicofit?
Pri utesnitvenem sindromu rame lahko celovit pristop k zdravljenju in rehabilitaciji ponuja fizioterapija, ki glede na stopnjo in specifične potrebe posameznika individualno prilagodi program terapije.
Vključuje različne terapevtske tehnike, kot so vaje za krepitev mišic okoli ramenskega sklepa in lopatice, kar je ključno za dobro stabilizacijo prizadetega področja. Poleg tega so raztezne vaje pomembne za povečanje gibljivosti sklepa in zmanjšanje stiskanja živcev.
Poleg vaj v naši kliniki Medicofit za obvladovanje bolečin v rami uporabljamo tudi najnovejše in moderne aparature kot je HiTop elektrostimulacija, ter Ultrazvočna Krio Terapija Sixtus, ki lahko pomagata pri lajšanju bolečin, zmanjšanju vnetja ter pospeševanju celjenja poškodovanih tkiv.
Poleg široko palete terapevtskih tehnik naše paciente tudi izobražujemo o pravilnih tehnikah dvigovanja predmetov in premikanja z namenom zmanjšanja stresa na ramenski sklep.
Svetujemo tudi glede prilagoditve delovnih ali športnih dejavnosti, ki lahko prispevajo k razvoju in nastanku utesnitvenega sindroma.
Z individualnim pristopom, ki ga zagotavljajo fizioterapevti naše klinike Medicofit, stremimo k izboljšanju funkcionalnosti in preprečevanju ponovitve diagnoze utesnitvenega sindroma.
Če si želite, da vaše bolečine in težave ostanejo le še spomin, vas vabimo v našo kliniko Medicofit, kjer boste s pomočjo naših strokovnjakov ponovno dosegli kvaliteto življenja, ki si jo želite!
VIRI
Creech JA, Silver S. Shoulder Impingement Syndrome. [Updated 2023 Apr 17]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554518/
Bolia, I. K., Collon, K., Bogdanov, J., Lan, R. in Petrigliano, F. A. (2021). Management Options for Shoulder Impingement Syndrome in Athletes: Insights and Future Directions. Open Access Journal of Sports Medicine, Volume 12, 43–53. https://doi.org/10.2147/OAJSM.S281100
Brindisino, F., Ristori, D., Lorusso, M., Miele, S., Pellicciari, L., Rossettini, G., Bonetti, F., Heick, J. D. in Testa, M. (2020). Subacromial impingement syndrome: a survey of Italian physiotherapists and orthopaedics on diagnostic strategies and management modalities. Archives of Physiotherapy, 10(1), 16. https://doi.org/10.1186/s40945-020-00087-7
Garving, C., Jakob, S., Bauer, I., Nadjar, R. in Brunner, U. H. (2017). Impingement Syndrome of the Shoulder. Deutsches Ärzteblatt international. https://doi.org/10.3238/arztebl.2017.0765
Koester, M. C., George, M. S. in Kuhn, J. E. (2005). Shoulder impingement syndrome. The American Journal of Medicine, 118(5), 452–455. https://doi.org/10.1016/j.amjmed.2005.01.040
De Witte, P. B., Nagels, J., Van Arkel, E. R., Visser, C. P., Nelissen, R. G. in De Groot, J. H. (2011). Study protocol subacromial impingement syndrome: the identification of pathophysiologic mechanisms (SISTIM). BMC Musculoskeletal Disorders, 12(1), 282. https://doi.org/10.1186/1471-2474-12-282
