"Voda je omejena, vendar je neskončno dragocen naravni vir. Brez nje ne bi bilo hrane in ne življenja. Le malo je krajev na Zemlji, kjer je voda dostopna v zadostnih količinah za potrebe ljudi," so ob svetovnem dnevu hrane zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kot so izpostavili, je razpoložljivost, odsotnost ali pomanjkanje vode zaznamovalo celotno zgodovino človeštva in je še vedno ena najbolj perečih težav. "Ker naj bi svetovno prebivalstvo do leta 2050 doseglo več kot devet milijard, vprašanje preprečevanja lakote še nikoli ni bilo bolj aktualno," so dodali.

Za učinkovito spopadanje z izzivi, povezanimi z vodo, je treba po navedbah ministrstva zagotoviti učinkovito porabo vode v kmetijsko-živilskih sistemih, poiskati primerne načine za ponovno uporabo odpadne vode, zaščititi vodne prehrambne sisteme in zagotoviti dostopno hrano za vsakogar.

Umanotera: Oskrba s hrano povezana s toplogrednimi plini

Da so ob spopadanju s podnebno in ekosistemsko krizo ključnega pomena spremembe tako v načinu pridelave hrane kot pri sami porabi, so ob svetovnem dnevu hrane poudarili tudi v Umanoteri.

"Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica človekovih dejavnosti. Največji delež vseh izpustov, ki nastajajo v sistemu oskrbe s hrano, izhaja iz kmetijstva in rabe zemljišč ter sprememb v njihovi rabi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg tega je kmetijstvo v trenutni obliki tudi velik porabnik vode. Ob tem so v Umanoteri izpostavili podatke FAO-a, da panoga porabi 72 odstotkov sladke vode na svetovni ravni in hkrati povzroča njeno onesnaževanje s čezmerno rabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Na ravni Evrope v kmetijstvu porabimo kar tretjino vse sladke vode, so dodali.

"Oskrba s hrano bo predstavljala odločilno vprašanje 21. stoletja. Brez močnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev pariškega sporazuma in Agende ZN-a za trajnostni razvoj do leta 2030," sporoča Umanotera.

Pitniki na univerzah

Partnerji programa Moja izbira = Veš, kaj ješ! 2.0, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, so medtem ob svetovnem dnevu hrane napovedali pobudo, namenjeno spodbujanju zdravega in trajnostnega načina življenja na univerzah.

"Z namestitvijo pitnikov na univerzah želimo zmanjšati potrebo po ustekleničeni vodi, ki pogosto ustvarja odpadke in porablja energijo za proizvodnjo in prevoz. Študente zato spodbujamo k uporabi lastnih steklenic oziroma plastenk za vodo za večkratno uporabo," so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije, ki v programu sodeluje z mariborsko fakulteto za zdravstvene vede in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, pri pobudi pa sodeluje še Študentska organizacija Slovenije.

Temeljna načela vizije o evropski prihodnosti hrane

Kot so v zvezi dodali v današnjem sporočilu za javnost, so tako kot druge evropske potrošniške organizacije pripravljeni sodelovati v odprti in vključujoči razpravi o evropski viziji prihodnosti hrane. "Da pa bi bil 'strateški dialog' uspešen, predlagamo pet temeljnih načel," so zapisali.

Ta načela so nadaljevanje zakonodajnega dela, osredotočenost na hrano in ne le na kmetijstvo, vključujoča razprava, spodbujanje znanstveno utemeljene razprave ter obravnava trajnostne porabe hrane.

"Danes potrošnike najbolj skrbi slabšanje življenjskega standarda zaradi vse večje draginje. Večino skrbi tudi podnebna kriza in pričakujejo, da bodo tako EU kot vlade držav članic dali prednost boju proti revščini, boju za javno zdravje in ukrepanju proti podnebnim spremembam oziroma za blaženje podnebnih sprememb. Hrana je namreč na stičišču vseh teh skrbi," so poudarili.

Hrana in dostojanstvo sta težko povezana

V Slovenski karitas so v sporočilu za javnost izpostavili neločljivo povezanost dostopa do hrane in človeškega dostojanstva. "V okoliščinah tega časa se srečujemo z izjemnimi izzivi. Prehranska kriza, ki jo povzroča vojna v Ukrajini, podnebne spremembe in spremljajoči vremenski ekstremi ter inflacija predstavljajo velik pritisk na preskrbo s hrano, še posebej za najrevnejše prebivalce Slovenije in še bolj za prebivalce revnih držav Afrike," so zapisali.

Lani je njihova mreža razdelila 3490 ton kupljene in podarjene hrane ter hrane iz sklada za evropsko pomoč. V zadnjih mesecih je povpraševanje še naraslo. Na drugi strani samo v Sloveniji zavržemo 143.254 ton hrane letno (skupaj z neužitnimi deli), so opozorili.