V Sloveniji so bobra prvič uradno opazili leta 1998 na sotočju Radulje in Krke, k nam se je vrnil po naravni poti iz Hrvaške. Zdaj je v Sloveniji bober avtohtona vrsta, ki je zaradi čezmernega lova izumrla konec 18. stoletja. Iz čvrste bobrove kože so si moški vse od 16. stoletja radi izdelovali cilindre. Bobrovino, izloček iz bobrove žleze, pa so uporabljali za medicinske namene, med drugim tudi za zdravljenje glavobolov, vročinskih stanj in histerije pri ženskah. V Katoliški cerkvi so bobra razglasili za ribo in tako naj bi si v srednjem veku med 40-dnevnim postom, ko je bilo uživanje rdečega mesa prepovedano, jedilnik kdaj popestrili tudi z bobrovim repom. Rep je luskast, bober pa živi v vodi, zato je podoben ribi, so si mislili in si upravičili mesno pojedino, pojasnjuje Saša Vochl z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki jo je bober navdušil že med študijem gozdarstva.

Natančnih ocen o trenutnem številu živali v Sloveniji sicer ni, a na ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da ima bober pri nas dobre razmere: "Leta 2015 je bilo na območju Slovenije znanih najmanj 60 družin, ki so štele od 300 do 400 osebkov." Bobri pri nas spadajo med zavarovane živalske vrste prav tako kakor volk, ris, rjavi medved, vidra idr. Intenzivnega monitoringa bobra v Sloveniji trenutno ne izvajamo, a raziskovalci upajo na uspešnost na katerem od projektov Life, ki so pri nas že financirali opazovanje in proučevanje medveda in volka.

Bober je ekonomičen
Trenutno bober pri nas naseljuje zanj najbolj optimalne habitate, pravi Saša Vochl in doda: "Nato bo začel naseljevati tudi zanj manj primerne habitate, ki bodo zahtevali od bobra večje posege, da prilagodi razmere sebi v korist. Bober se najbolje počuti v vodi z globino med 80 in 100 centimetri. Vhod v brlog ima navadno pod vodo, v njej se počuti varnega, saj je zaščiten pred plenilci." Na mestih z nestalno in prenizko vodno gladino si bobri zato postavijo jez. Tako je celo ob najnižjem vodostaju njihov vhod v brlog varno skrit pod vodo. Za jezom razlita voda pomeni tudi varnejši dostop do hrane in enostavnejši prenos gradbenega materiala. Družina bobrov ima lahko v lasti enega ali cel niz jezov, ki jih redno pregledujejo in vzdržujejo, še pojasni Vochlova.

Bober najraje grizlja vejice debeline palca, ki jih popolnoma olupi. Poleti pa jé vodno rastlinje oziroma lahko hrano, pravi Vochlova, ki meni, da je bober v tem smislu zelo ekonomičen. Kadar se loti drevesa, lubje najprej odgrizne stran, tako da opilki ostanejo ob drevesu, nato drevo podre in odnese vse, kar lahko kot gradbeni material uporabi v bobrišču ali na jezu. Največ podira zgodaj pomladi in jeseni, ko si pripravlja ozimnico in popravlja bobrišče. Vohlova pravi, da si za ozimnico včasih v vodno dno zapiči veje, da ostanejo tudi čez zimo zelene in se nato z njimi prehranjuje. Tako nehote in mimogrede nastane še kakšen podtaknjenec, iz katerega pozneje zraste novo drevo.

Pod vodo lahko bober zdrži tudi 15 minut in preplava nekaj sto metrov naenkrat. Čvrst rep deluje kot pogonsko krmilo, na zadnjih tacah ima med prsti plavalno kožico, sprednje tačke med plavanjem pritisne k telesu. Ko je pod vodo, zapre sluhovod, s posebnim žlebičkom na jeziku pa prepreči, da bi mu voda vdirala v dihalne poti, medtem ko z zobmi grizlja podvodno rastlinje.

Evropski bober zvestejši od kanadskega
Bobrovo družinsko življenje zaznamuje zvestoba enemu partnerju, a ob tem velja poudariti, da poznamo dve vrsti bobra: evropskega (Castor fiber) in kanadskega (Castor canadensis). "Evropski bobri so po eni izmed raziskav zvestejši," pojasni Vochlova in doda, da si v Severni Ameriki bobri pogosteje privoščijo kakšen skok čez plot.

Bober se pari od decembra do februarja, po dobrih 100 dnevih se skotijo od dva do štirje slepi mladiči, ki dom zapustijo šele pri dveh letih, kar pomeni, da družino sestavljajo mati, oče, novorojenci in njihovi starejši bratje in sestre, ki pomagajo pri skrbi za najmlajše. Mladički poleg materinega mleka že zelo kmalu začnejo uživati drobne vejice, ki jih v brlog prinaša cela družina.

Bobra ne cenimo, ker imamo vsega dovolj
Bobri znajo postaviti jez, že ko se rodijo. Lars Wilsson, ki je delal poskuse na bobrih, je mladičke odstranil od staršev in na radiu predvajal zvok vode. Bobrčki so ga nemudoma zasuli z vejicami, če vejic ali drugega materiala ni bilo v bližini, so z mimiko posnemali grajenje jeza, kakor da vejice imajo.

Bober je pomočnik pri revitalizaciji degradiranih vodnih območij, saj pride, postavi jez in stvari se začnejo dogajati, pove Vochlova. "V tujini je bober zaščitnik vodnih ekosistemov. V ZDA bober pomaga pri suši, saj z ustvarjanjem mokrišč pomaga zadrževati vodo. Potem ko poplavi območje, čez čas nastane mokrišče, ki vodo zadržuje in prečiščuje. Mokrišče predstavlja tudi neke vrste rezervoar, saj vodo, ko je na voljo, zadrži in prepreči, da bi odtekla. Ker deluje kot spužva in vodo zadržuje, v bolj sušnih obdobjih zagotavlja kakovostno pašo živini," o pomembnosti bobra za vzdrževanje ekosistemov mokrišč doda Vochlova, ki meni, da pri nas bobra ne cenimo preveč, prav zato ker imamo vsega dovolj: od vode do gozdov, in ker se še ne zavedamo, da nam zaloge vode lahko tudi poidejo.

Ker se je bober k nam šele vrnil, še nimamo raziskav o njegovih učinkih na naše vodne ekosisteme. Tovrstne raziskave so vsekakor potrebne, saj nam omogočijo nova spoznanja o tem, kako upravljati vodne ekosisteme. Pri tem nam bober kot ključna ekosistemska vrsta lahko zelo pomaga. Na njegovo prisotnost so vezane tudi številne ogrožene vrste. Upravljanje bobra zato v resnici pomeni upravljanje vodnih ekosistemov, pravi Vochlova in poudari, da se vse več raziskav v tujini osredotoča na vpliv bobra na hidrologijo in na njegovo vlogo pri preprečevanju poplav.

Sobivanje z bobrom
Po podatkih portala Sirena Arso je med večjimi škodami, ki jih je povzročil bober, npr. uničenih 32 topolov aprila leta 2016 v občini Veržej, oktobra 2015 pa je bober v občini Lendava uničil skoraj štiri tone koruze v zrnju. Lastnika sta za škodo dobila povrnjenih vsak nekaj manj kot 500 evrov. Skupno je bilo med letoma 2009 in 2017 zaradi bobra izplačanih dobrih 8.100 evrov odškodnin, od tega skoraj polovica v pomurski regiji, je razvidno iz podatkov Ministrstva za okolje in prostor.

Bober vedno biva ob vodi oziroma v njej, tudi jez postavi zato, da si razširi območje, nato pa ga širi še s kanali. Bober si iz vode do bližnje njive, včasih skoplje rov, kar zna biti nevarno, saj se površina nad rovom, npr. cesta, lahko udre, pojasni Vochlova. Dogaja se tudi, da bobrov jez kmetu poplavi njivo in tako ostane brez pridelka.

Ker je bil evropski bober na robu izumrtja, je njegova vrnitev zgodba o uspehu, pravi Vochlova, a prizna tudi "Ko prideš na območje v gozdu, kjer je bil na delu bober, si lahko zelo presenečen, ne predstavljam si kako je lastnikom. Ključ za uspešno sobivanje z bobrom je v rokah lastnikov zemljišč." Doda, da ljudje ob pojavu težav z bobrom potrebujejo takojšnjo pomoč, sicer bodo rešitve iskali sami in te niso vedno v korist bobrov. V ta namen so v nekaterih državah vzpostavili mrežo strokovnega osebja (lovci, kmetje, naravovarstveniki, gozdarji, prostovoljci ...), ki na lokalni ravni pomaga lastnikom. Bavarsko ministrstvo za okolje vsako leto organizira eno do dve okrogli mizi, kjer sodelujejo lastniki zemljišč, naravovarstveniki in strokovnjaki za bobre. Poleg pregleda najnovejših gibanj in dognanj odločevalcem predlagajo tudi smernice za izboljšanje upravljanja bobrov.

Na MOP glede tega odgovarjajo, da se bomo z živaljo, ki je bila dolgo iztrebljena, morali še naučiti sobivati, in dodajajo, da so srečanja strokovnjakov predvidena že letos, jeseni pa se pripravlja še strokovni posvet.

"Za blaginjo sosedskih odnosov je včasih potrebno veliko strpnosti in dobre volje. Na videz se zdi, da smo z bobrom pridobili tiste vrste soseda, ki nenehno nekaj dela. Zato nam kar naprej nekje nekaj zamaka ali še huje, po nesreči nam požaga napačno drevo. Pa vendar pridejo trenutki v življenju, ko nam spretnosti takšnega soseda lahko pridejo še kako prav. In kdo ve, morda bomo že jutri potrebovali njegovo pomoč," sklene na koncu Vochlova.