Območja z rastlinjem nad drevesno mejo v Alpah so se od leta 1984 povečala za 77 odstotkov, po poročanju Guardiana kaže raziskava, objavljena v znanstveni reviji Science. Krčenje ledenikov simbolizira hitrost segrevanja alpskega območja, raziskovalci pa povečanje tamkajšnje količine rastline označuje za "absolutno ogromno" spremembo.

Vse višje temperature in okrepljene padavine podaljšujejo obdobje rasti, tako da rastline rastejo na novih območjih, rastejo vse gostejše in so višje.

Gorati predeli se segrevajo dvakrat hitreje, kot je svetovno povprečje. Dodatna ozelenitev Alp pa bo povzročala taljenje permafrosta, manj sončnih žarkov se bo odbijalo od snega, živali bodo izgubljale habitat.

Profesorica Sabine Rumpf z Univerze v Baslu in glavna avtorica omenjene raziskave opozarja, da bi lahko več rastlin na velikih višinah paradoksalno ogrozila posebne alpske rastline, ki so zelo dobro prilagojene ostrim pogojem, a niso zelo tekmovalne. Zaradi spremembe pogojev bi jih lahko izpodrinile običajne rastline z manjšin višin. Profesorica je dodala, da je unikatna bioraznolikost Alp pod precejšnjim pritiskom.

Medtem ko se rastlinje hitro širi, pa se je snežna površina nad drevesno mejo počasneje zmanjševala, in sicer za skoraj 10 odstotkov na območjih, ki izključujejo ledenike in območja pod 1700 metri nadmorske višine. Tudi to pa je skrb vzbujajoč trend, pravijo raziskovalci. Na manjših višinah je vse manjša tudi globina snežne odeje.

Znanstveniki opozarjajo, da prihaja do zanke, saj to, da je vse manj alpskega območja prekritega s snegom, pospešuje segrevanje in taljenje snega. Segrevanje pospešuje krčenje ledenikov in taljenje permafrosta, kar lahko povzroča zemeljske plazove in padanje skal.