Ozonska luknja je sezonski in krajevno omejen pojav, ki se že desetletja vsak september razvije nad Antarktiko. Čeprav se vsebina ozonu škodljivih snovi v ozračju zmanjšuje, je spremenljivost velikosti in intenzivnosti iz leta v leto precejšnja, saj jo določajo meteorološke razmere oziroma velikost in intenzivnost polarnega vrtinca, so pojasnili pri Agenciji RS za okolje (Arso).

Združeni narodi (ZN) so mednarodni dan zaščite ozonske plasti razglasili leta 1987, ob podpisu montrealskega protokola o snoveh, ki škodujejo zaščitnemu ozonskemu plašču. "Montrealski protokol z dopolnili je zgodba o uspehu in dokazuje, da je v mednarodni skupnosti mogoče uspešno ukrepati, če so za to dane tehnološke možnosti in če obstaja zavedanje, da je ukrepanje v splošno korist. Zaščitna ozonska plast nas varuje pred škodljivim delom ultravijoličnega sončnega sevanja," so ob mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti sporočili z Arsa.

Ob tem so poudarili, da imajo ozonu škodljivi plini dolgo življenjsko dobo. "Zato kljub učinkoviti omejitvi njihove rabe pričakujemo, da se bo ozonska luknja še pojavljala nekaj prihodnjih desetletij," so dodali.

V zadnjih dveh letih je bil razvoj ozonske luknje nekoliko nenavaden, saj se je razvila nekoliko pozneje kot običajno in tudi vztrajala dlje kot v preteklosti. Letos je ozonska luknja sredi septembra nad Antarktiko že dobro razvita, kako bo vztrajna, pa bo pokazal čas.

V EU-ju pozitiven napredek pri zmanjševanju za ozon škodljivih snovi

Letošnja tema mednarodnega dneva zaščite ozonske plasti poudarja nedavne ugotovitve znanstvenega panela, ki ocenjuje učinke protokola, da se stanje glede ozonske luknje nad Antarktiko izboljšuje in da se bo pričakovanjih raven ozona nad območjem na raven iz leta 1980 vrnila do leta 2066, so na spletni strani objavili ZN-a.

"S prepovedjo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in z omogočanjem, da si ozonska plast počasi opomore, protokol varuje tudi milijone ljudi pred kožnim rakom in sivo mreno, varuje ekosisteme in upočasnjuje podnebne spremembe, saj so mnoge snovi, ki škodijo ozonski plasti, tudi toplogredni plini," so zapisali.

Evropska agencija za okolje (EEA) ugotavlja pozitiven napredek EU-ja pri zmanjševanju uporabe ozonu škodljivih snovi. Podatki za leto 2022 kažejo, da je bila poraba teh snovi v EU-ju negativna (–3,623 metrične tone). Negativna poraba statistično pomeni, da je bilo več teh snovi uničenih in izvoženih kot izdelanih in uvoženih, so pojasnili pri EEA-ju.

Kazalniki agencije za uporabo ozonu škodljivih snovi kažejo, da EU v skladu z zavezami v montrealskem protokolu še najprej aktivno izloča uporabo teh kemikalij. Ozonu škodljive snovi se uporabljajo zlasti v hladilnih sredstvih, polimerih, farmacevtskih izdelkih in kmetijskih kemikalijah.

Iskanje alternative za škodljive snovi v klimatskih napravah

Kljub temu pa delo v okviru protokola še zdaleč ni končano. Dopolnilo k protokolu, sprejeto v prestolnici Ugande Kigaliju, želi postopoma zmanjšati proizvodnjo in uporabo fluoriranih ogljikovodikov (HFC), s katerimi je industrija hladilnih naprav nadomestila snovi, ki škodijo ozonski plasti.

Splošna ratifikacija in polna uveljavitev tega dopolnila je nujna iz več razlogov, poudarjajo na ZN-u. S segrevanjem planeta se povečujejo potrebe po uporabi klimatskih naprav, hkrati pa je povečevanje dostopnosti do trajnostne hladne verige – ki zagotavlja med drugim svežo hrano in delujoča cepiva – ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

"To povečanje uporabe hlajenja mora biti trajnostno, to pomeni, da je treba najti do okolja prijazno alternativo HCF-ju in izboljšati energetsko učinkovitost hladilne opreme," so navedli in dodali, da bi lahko dopolnilo iz Kigalija prineslo do 0,5 stopinje Celzija manjše segrevanje ozračja do leta 2100, ob uvedbi ukrepov za boljšo energetsko učinkovitost pa bi se lahko ta številka podvojila.