Sevniški župan Srečko Ocvirk je ob ogledu najbolj prizadetih območij v Šentjanžu opozoril, da ocena škode še ni dokončna. Po do zdaj popisanem stanju presega tri milijone in bo dosegla najmanj štiri milijone evrov, sicer pa sevniška občina pričakuje vladni sklep o razglasitvi naravne nesreče ter popis škode uprave za zaščito in reševanje.

Glavnino škode oz. za približno dva milijona evrov je neurje povzročilo na zgradbah. Več kot milijon evrov škode je bilo na poljščinah, veliko je je bilo tudi v gozdovih in drugje, je navedel župan in dodal, da je neurje zajelo območje Razborja, Loke pri Zidanem Mostu, Brega, Šentjurja na Polju, Račice, Šmarčne in Šentjanža s širšo okolico oz. območja krajevnih skupnosti Loka pri Zidanem Mostu, Boštanj in Šentjanž. Toča je uničevala strehe stanovanjskih hiš in drugih zgradb, kmetijske površine, razbijala je okna, uničevala hišna pročelja in avtomobile.

Po zadnjih podatkih je bilo poškodovanih več kot 200 zgradb, predvsem ostrešij in nadstreškov stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij ter več javnih objektov. Veliko škode je na hišnih pročeljih, oknih, avtomobilih in na kmetijskih zemljiščih. Močno so prizadete kmetije, ki se preživljajo zgolj s kmetovanjem.

V odpravljanje posledic neurja je bilo sicer zadnje dni vključenih 160 gasilcev iz 14 gasilskih društev, na pomoč so priskočile tudi službe rednega vzdrževanja. Pregled na terenu je opravila občinska komisija za popis škode na objektih in infrastrukturi ter za področje kmetijstva, je še dejal Ocvirk.

Državna pomoč?

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je povedala, da uradne podatke o škodi še pričakujejo in da bodo ti podlaga za razmišljanje o naboru optimalne oz. mogoče pomoči.

Za zavarovane poljščine bodo sicer poskrbele zavarovalnice, za nezavarovane primere oz. za škodo, ki jo je povzročil močan veter, pa bodo iskali možnost državne pomoči. "Pogledali" bodo tudi, ali je mogoče pripraviti kakšen interventni zakon, ki bi ga pripravili za vsa prizadeta območja v Sloveniji.

"Sicer pa je treba glede na pogostnost naravnih nesreč investirati v vse mogoče oblike zaščite. Mi prihodnjo finančno perspektivo usmerjamo tudi v to, da bomo v čim večji mogoči meri podprli vse tiste tehnološke ukrepe, s katerimi seveda lahko pridelek zaščitimo. Na drugi strani pa razmišljamo oz. pripravljamo tudi sistem neke vrste vzajemnega sklada, v katerega bi pridelovalci vplačevali določen znesek – seveda glede na svoj obseg pridelave in kmetijskih površin, s pomočjo države pa bi ga okrepili," je še pojasnila Pivčeva.