Zaradi mraza in vremenskih nevšečnosti je umrlo več kot 45 ljudi. Na tisoče jih je obtičalo, potem ko so se zaradi močnega sneženja pojavile težave v cestnem, železniškem in letalskem prometu.

Po dveh so znova odprli londonsko letališče Gatwick, a potnike vseeno opozarjajo, da naj pričakujejo odpovedi in zamude poletov. O večjih zamudah poročajo tudi z letališča Heathrow, pariškega Charles de Gaulle, amsterdamskega Schiphol, berlinskega Tegel in letališča v Düsseldorfu.

Mraz zahteval žrtve
Na Poljskem največ težav povzroča hud mraz, saj so se temperature v zadnjih dneh spustile do - 33 stopinj Celzija, poroča BBC, ki navaja, da je zaradi izpostavljenosti nizkim temperaturam umrlo 18 ljudi, večinoma brezdomcev, ki so se opijali na prostem. V zadnjih treh je tako zaradi hudega mraza umrlo 36 Poljakov.

Po poročanju ruskih medijev so v Moskvi umrli najmanj trije ljudje, iz Nemčije pa poročajo o dveh smrtnih žrtvah, med njimi je 73-letni moški, ki ga je zbil vlak, ko se je lotil čiščenja snega.

Težave na cestah, izpadi elektrike
V Nemčiji je bilo na tisoče potnikov prisiljenih noč preživeti na vlakih, potem ko so morali zaradi snega ustaviti hitre vlake. Mestne oblasti v Berlinu so zaradi brezdomcev prek vse noči pustile odprte podzemne postaje, ljudske kuhinje in ogrevane avtobuse.

Obilno sneženje povzroča težave tudi v Avstriji, zlasti na Dunaju in avstrijskem Štajerskem. Številna vozila so v noči na danes obtičala na cestah. Na avstrijskem Koroškem je zaradi obilice snega brez elektrike danes ostalo 4.000 gospodinjstev. Obilno sneženje je povzročilo zastoje na cestah in zamude v javnem prometu tudi na zahodu in severu Madžarske.

Na Danskem so morali mobilizirati vojsko, ki je vozilom zimske službe pomagala, da so se prebili skozi sneg. Iz Belgije poročajo, da so na cestah nastale kolone v dolžni 650 kilometrov.

Grozijo reke Drina, Lim in Neretva
Medtem ko se v severni Evropi spopadajo z močnim sneženjem in zimskimi temperaturami, se države na Balkanu spopadajo s hudimi poplavami, ki so prizadele dele Albanije, BiH-a, Srbije in Črne gore. Da bi pobegnili pred naraščajočimi vodami, je svoje domove zapustilo več kot tisoč ljudi. Poplavljali sta zlasti reka Drina, ki teče na meji med BiH-om in Srbijo, in reka Lim med Srbijo in Črno goro.

V BiH-u je bilo stanje danes najbolj kritično v Semberiji na severovzhodu države, kjer so evakuirali več kot tisoč gospodinjstev, je sporočila civilna zaščita BiH-a. Oblasti so na poplavljena območja Novo Goražde, Bijeljina in Čapljina na vzhodu države poslale vojsko, da bi pomagala pri odstranjevanju posledic poplav.

Na poplavljenih območjih Ljubovija, Loznica in Prijepolje na vzhodu Srbije, kjer so oblasti razglasile izredne razmere, so do zdaj evakuirali 1.400 ljudi. Gladina rek Drine in Lima se je sicer davi znižala, ponovno je tudi stekel promet na magistralnih cestah Kolovrat-Prijepolje-Brodarevo in Ljubovija-Bajina Bašta.

Črnogorski notranji minister Ivan Brajović je opozoril pred "resno nevarnostjo", ki jo predstavljajo narasle reke in Skadarsko jezero na jugozahodu države. V enajstih od 21 občin so evakuirali več kot 1300 ljudi. Poplave so najbolj prizadele naselja okoli Podgorice in kraje Berane, Kolašin in vasi okoli Skadarskega jezera.

Pod vodo tudi deli Albanije
V albanskem Skadru in okolici, kjer že več dni močno dežuje, so zaradi naraščanja Skadarskega jezera evakuirali 7000 ljudi. V Skadru so razglasili izredne razmere, albanski premier Sali Berisha pa je položaj opisal kot "zelo resen". Skadarsko jezero si delita Črna gora in Albanija.

Po poročanju albanskih medijev je voda prodrla globoko v mesto, poplavljenih je več kot 10.000 hektarjev površin. Več tisoč hiš je poškodovanih, cestne povezave med glavnim mestom Tirano in severom države pa so povsem zaprte.

Neretva ogroža Metković
Poplave so prizadele tudi Hrvaško. Najhuje je v Metkoviću, ki je pod vodo, čeprav je Neretva, ki je dosegla najvišji vodostaj v zadnjih 50 letih, začela upadati. Pod vodo je več kot 700 hiš. Oblasti so na poplavljenih območjih ob naraslih rekah, med drugim na območju reke Une, razglasile izredne razmere, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V Benetkah, ki jih je morje v minulih dneh poplavilo, so izmerili novo rekordno raven, saj je gladina morja davi narasla za 140 centimetrov nad običajno višino. Pod vodo je več kot polovica mesta, tudi sloviti Markov trg.