ZDA so na drugem mestu na svetu po proizvedenem ogljikovem dioksidu. Ta med drugim nastaja pri kurjenju premoga. Na fotografiji rudnik premoga Eagle Butte v zvezni državi Wyoming, ki proizvede največ premogovnih zalog ZDA. Foto: AP
ZDA so na drugem mestu na svetu po proizvedenem ogljikovem dioksidu. Ta med drugim nastaja pri kurjenju premoga. Na fotografiji rudnik premoga Eagle Butte v zvezni državi Wyoming, ki proizvede največ premogovnih zalog ZDA. Foto: AP

Biden je na vrh povabil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in kitajskega predsednika Ši Džinpinga. "Vesta, da sta povabljena, a z njima še nisem govoril," je po poročanju Guardiana dejal Biden.

Začetek vrha sovpada s svetovnim dnevom Zemlje 22. aprila. Vrh sicer prihaja pred veliko podnebno konferenco Združenih narodov, predvideno za november v Glasgowu na Škotskem.

"Vrh bo poudaril tudi primere, kako bodo okrepljene podnebne ambicije ustvarile dobro plačana delovna mesta, pospešile inovativne tehnologije in pomagale ranljivim državam, da se prilagodijo na podnebne vplive," je sporočila Bela hiša.

Med povabljenimi so sicer voditelji 17 velikih gospodarstev, ki so odgovorna za skupaj 80 odstotkov zračnega onesnaženja, na drugi strani pa tudi voditelje podnebno ranljivih držav ter držav, ki so se izkazale z okoljskimi projekti, navaja Guardian.

Biden bi rad ponovno oživil forum voditeljev največjih svetovnih ekonomij o podnebju, pri katerem sta sodelovala nekdanja predsednika ZDA George Bush mlajši in Barack Obama. Bidnov predhodnik Donald Trump pa ga je opustil in ZDA tudi umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Biden boj proti pomembnim spremembam uvrstil med prioritete

Biden je ZDA k sporazumu vrnil in napoveduje tudi korenito spremembo ravnanja največje gospodarske sile sveta in druge največje onesnaževalke z ogljikovim dioksidom. Do začetka vrha naj bi ZDA predstavile "ambiciozne" cilje za zmanjšanje zračnega onesnaženja do leta 2030, še poroča Guardian.

Biden je boj proti podnebnim spremembam postavil visoko na svojo agendo. Ameriški energetski sektor naj bi do leta 2035 postal ogljično nevtralen, do leta 2050 naj bi sledilo celotno gospodarstvo. Biden je prav tako ustavil nova vrtanja za nafto in plin na zveznem ozemlju ter na morju. Kmalu naj bi v kongres poslal infrastrukturni sveženj v vrednosti 2000 milijard dolarjev, ki naj bi služil kot osnova za prihodnjo gospodarsko rast.