Na Hrvaškem so nekatere reke nevarno narasle in tudi prestopile bregove. Največ skrbi povzroča reka Kolpa s pritoki. Njen vodostaj je po podatkih urada za hrvaške vode najvišji po letu 1966. Ob 20. uri je njen vodostaj meril 749 centimetrov, kar je le za centimeter niže od gladine, za katero se razglasijo izredne razmere.

Prebivalci Karlovca so v strahu, saj se najhuje napoveduje v noči z nedelje na ponedeljek. Gladina reke v Karlovcu raste deset centimetrov na uro.

Župan Karlovca Damir Mandić je dejal za RTL, da bo po pričakovanjih vodostaj reke v nočnih urah narasel na 750 centimetrov. Proti poplavam pa da se borijo s t. i. tehniko "voda proti vodi". To pomeni, da "pregrade iz boksa polnijo z vodo, načrpani del pa se vrača nazaj. Za zdaj imamo dobre rezultate," je dejal. Pojasnil je še, da so prebivalcem razdelili vreče s peskom, gasilci pa, da "branijo" ceste.

Na območju Karlovca je že poplavljena vas Jurovski Brod, ki je v bližini meje s Slovenijo. "Za nami je kritičnih 24 ur, v katerih branimo naš kraj pred poplavami. Na terenu je skupno 25 gasilcev," so sporočili gasilci.

Poplave v Zagrebu

Sorodna novica Osilnica dostopna le prek Hrvaške, Rudi Medved obljubil pomoč države

Zaradi obilnega dežja so poplavljene nekatere ulice v Zagrebu. Podrtih je bilo več dreves, pojavili so se tudi izpadi električne energije. Poplavljenih je bilo več kleti in garaž. Stanovalci Nazorove ulice so objavili fotografije, na katerih je ulica popolnoma poplavljena, kot da bi bila reka.

Pri Mostu mladosti in Mostu svobode v Zagrebu pa je bregove prestopila reka Sava.

Apokaliptični prizori v Brodu na Kolpi

V Gorskem kotarju, kjer so razglasili izredne razmere že v petek, je v 24 urah zapadlo 192 litrov dežja, kar je največ do zdaj. V Brodu na Kolpi naj bi bili prizori po pisanju portala index.hr apokaliptični. V samo nekaj urah je vodostaj Kolpe tam narasel za kar štiri metre. Več vasi je bilo odrezanih od sveta, številne ceste so bile neprevozne.

Napeto je tudi na območju Ogulina jugozahodno od Karlovca, kjer bregove prestopa reka Dobra, zaradi česar je na več mestih prekinjen promet. V Ogulinu so sicer v petek izmerili absolutni dnevni rekord v količini padavin, odkar obstajajo redne meritve.

Prizor v Senigallii. Foto: EPA
Prizor v Senigallii. Foto: EPA

V Italiji še vedno dva pogrešana, med njimi osemletni deček

Gasilci, ki so pripotovali tudi iz drugih italijanskih pokrajin, civilna zaščita in drugi reševalci so bili ponoči nenehno na terenu, kjer so med drugim pomagali evakuiranim in poškodovanim ljudem, katerih domove sta uničila voda in blato. Oskrba gospodinjstev in podjetij z vodo, ki je bila na več območjih motena od sobote, je bila delno obnovljena.

Oblasti so sporočile, da je v neurjih, ki so prizadela pokrajino, umrlo enajst ljudi, 150 je bilo evakuiranih.

V enem samem popoldnevu je deželo Marke preplavila količina dežja, ki običajno pade v šestih mesecih. Italijanski nacionalni raziskovalni svet (CNR) poroča, da gre za najintenzivnejšo nevihto v zadnjih desetih letih, ki jo je po vsej verjetnosti povzročila izjemna poletna vročina.

Močno deževje je v četrtek popoldne sprožilo številne zemeljske plazove in velike hudournike vode ter blata, ki so opustošili več obalnih krajev. Gmotna škoda je ogromna, še posebej na cestah in mostovih, prekinjene so bile številne električne in telekomunikacijske povezave, poročali so o "apokaliptičnih razmerah".

Najhuje je bilo na območju med mestoma Ancona in Pesaro. Smrtne žrtve so bile v dolini pri kraju Senigallia ob vznožju gore Monte Catria. Na tem območju je moralo domove zapustiti 90 ljudi, ki so jih začasno namestili v sprejemnem centru v Senigallii.

V kraju Cantiano, kjer živi nekaj več kot 2000 ljudi, so se ulice med neurjem spremenile v hudournike. Odnašalo je avtomobile, osrednji trg v kraju pa je en meter pod vodo.