"Dolgoročno bodo zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod na ilirskobistriškem območju vključno z Brkini," so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Na območju živi v 355 naseljih 134.178 prebivalcev v 10 občinah s skupno površino 1586 kilometrov. V fazi izdelave strokovnih podlag bodo preverili predvsem okoljske vplive načrtovane ureditve, za katere bo moralo biti nedvoumno ugotovljeno, da so sprejemljivi tako za okolje kot tudi za pogoje za življenje, bivanje in delo prebivalcev na vplivnem območju, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Protestni pohod po dolini Suhorce

Civilna iniciativa Ohranimo Brkine v protest proti vladni odločitvi, da za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo uporabi rešitev, ki predvideva izvedbo akumulacije Padež/Suhorca, je pripravila sobotni protestni pohod po dolini Suhorce. Na pohodu pričakujejo vsaj 200 udeležencev.

"Namen pohoda je ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja neokrnjene narave Brkinov in protest vladi in ministrstvu za okolje in prostor, da ustavi postopke za zajezitev Suhorce in Padeža ter začne postopke za povezavo vseh vodovodov," so zapisali v vabilu na pohod.
Pohod se je začel ob 9. uri, zbirno mesto pa je bil most pri starem mlinu Bibec. Sprehodili so se po območju, kjer bi bilo v primeru uresničitve vladnega sklepa vse poplavljeno in uničeno, je povedal Mario Benkoč iz civilne iniciative.

"Vladi je vseeno za degradacijo narave"

Prebivalci Brkinov sklepu vlade za izvedbo načrtovanja za akumulacijo Padež/Suhorca, ki ga je sprejela na sredni dopisni seji, nasprotujejo. Kot je poudaril Benkoč, sta vlada in okoljsko ministrstvo s sprejetjem tega sklepa pokazala, da jima je vseeno, kaj meni več tisoč lokalnih prebivalcev, večji del stroke, Park Škocjanske jame in Unesco. "Jasno sta povedala, da jima je vseeno, če se nepovratno degradira neokrnjeno naravo, uniči habitate in ekosisteme ter izgubi Unescov status svetovne naravne in kulturne dediščine," je poudaril.

Po Benkočevih pojasnilih obstaja rešitev, ki je okoljsko bolj vzdržna, hitrejša in dvakrat cenejša, predvsem pa zagotavlja čisto pitno vodo in s tem varno oskrbo s pitno vodo za celotno obalno-kraško regijo. "To je povezava vseh obstoječih vodovodov," je poudaril.

Tako bo civilna iniciativa na današnjem pohodu vlado pozvala, naj projekt takoj opusti. "V Civilni iniciativi Ohranimo Brkine bomo naredili vse in uporabili vsa sredstva, da se ta projekt ustavi in da se preusmerijo vse dosedanje aktivnosti vlade in ministrstva v povezavo vseh vodovodov, ki je najboljša rešitev; rešitev, dobra za vse," je ponovil Benkoč.

Obalne občine projekt pozdravljajo

Občine Piran, Izola, Ankaran in Mestna občina Koper medtem vladni sklep pozdravljajo, saj ga vidijo kot pomemben korak, "ki bo dolgoročno zagotovil in zavaroval človekovo ter ustavno pravico občank in občanov občin slovenske Istre do pitne vode". Občine slovenske Istre na svojem ozemlju namreč nimajo ustreznega vodnega vira, ki bi zagotavljal potrebne količine pitne vode za svoje občane, vse, ki delajo pri njih, in več deset tisoč obiskovalcev.

Pitna voda je prioritetna naloga

Oskrba prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti po navedbah ministrstva uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture.

Operativni program 2016–2021 ponovno izpostavlja to problematiko kot prioritetni projekt. "Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim in neodvisnim strateškim vodnim virom za zagotovitev dolgoročne oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in rezervnega vodnega vira za kraško zaledje," so navedli.

Poudarili so, da so bile ostale potencialne rešitve z uporabo obstoječih vodnih virov (Rižana z akumulacijo Kubed, izvir Malni, reka Reka z akumulacijama Klivnik in Mola, zajetje Brestovica, Reka z akumulacijo Padež, razsoljevanje) ocenjene kot neustrezne, saj niso izpolnjevale pogojev glede neodvisnosti, odpornosti na morebitno onesnaženje in zadostne zmogljivosti za 50-letno obdobje za tri oskrbovalne sisteme rižanskega, kraškega in ilirskobistriškega vodovoda.

Na ministrstvu se zavedajo, da so tudi na območju Krasa interesi in pogledi različni, vendar "moramo biti ob tem pozorni na več dejavnikov". Med prvimi je ustavna pravica do čiste pitne vode, drugi je solidarnost, saj bo s tem "novim in neodvisnim vodnim virom zagotovljena varnost oskrbe z zdravo pitno vodo na celotnem območju obalno-kraške in delu primorsko-notranjske regije," so zagotovili.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo je vlada sprejela v sredo na dopisni seji. Z izvedbo akumulacije Padež/Suhorca naj bi zagotovili zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vodooskrbo prebivalstva s pitno vodo za obdobje vsaj 50 let. Na ministrstvu dodajajo, da bodo nadaljevali s strokovnimi predstavitvami projekta na terenu in pogovori z lokalnimi skupnostmi.