Škoda na različnih objektih, gozdnih in državnih cestah ter vodotokih je presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov lanskega državnega proračuna, kar pomeni, da je presegla mejo za aktiviranje sredstev iz proračuna. Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč je tako dosežena omejitev za uporabo proračunskih sredstev.
Največ škode na vodotokih
Zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom lani je največja neposredna škoda nastala na vodotokih. Ocenjena je bila na dobrih 75 milijonov evrov, v gozdovih pa je dosegla dobrih 42 milijonov evrov. Na gradbeno-inženirskih objektih je bila 7,5 milijona evrov, na državnih cestah pa skoraj 3 milijone evrov.
Na stavbah je bilo škode za dva milijona evrov, na gozdnih cestah pa za dober milijon evrov, nastala pa je še na uničenih objektih, na kmetijskih zemljiščih, na železnici ter v parkih in vrtovih, ki so kulturna dediščina.
Škoda je nastala v dolenjski, gorenjski, koroški, ljubljanski, notranjski, obalni, podravski, prekmurski, posavski, severnoprimorski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski in zasavski regiji. Zdaj bodo pristojna ministrstva pripravila programe odprave posledic.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje