Po začasnih ocenah je največ gozdov poškodovanih na območjih Kočevja, Postojne in Slovenj Gradca. Na Kočevskem je poškodovanih 500.000 kubičnih metrov drevja, na območju Postojne 215.000, na območju Maribora 85.000 in na območju Ljubljane 30.000 kubičnih metrov drevja. Delež poškodovanega drevja se giblje od 70 odstotkov na Kočevskem do 20 odstotkov na območju Ljubljane, je poudaril direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko.

Takoj po vetrolomu so stopili v stik z Zavodom za gozdove Slovenije, ki je doslej izdal 224 odločb za spravilo skupno okoli 137.000 kubičnih metrov lesa. Sečnjo in spravilo že izvajajo na 162 deloviščih, kjer bodo posekali okoli 93.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. Predvsem so težili k odpiranju gozdnih poti, na katere je padlo drevje, trenutno potekajo dela za zagotovitev prevoznosti 711 kilometrov gozdnih cest, ki so nujne za izvedbo sanacije.

Zaradi sanacije omejena redna sečnja
Ficko je prepričan, da bo lahko državno podjetje pravočasno saniralo poškodovane gozdove, a pod pogojem, da na območjih, na katera še nimajo dostopa, ni večjih količin poškodovanega drevja. To pa bi privedlo do novih težav, ker v državi ni dovolj zmogljivosti za sečnjo in spravilo lesa. Predvsem na Koroškem in Štajerskem so namreč za sečnjo potrebni tudi žični žerjavi. V državni družbi imajo zato v letnem načrtu predvideno tudi nabavo lastne mehanizacije, je povedal Ficko.

Vetrolom bo po mnenju Ficka močno vplival na poslovanje državne družbe. Spremenjena bo namreč sestava gozdnolesnih sortimentov, kakovost lesa bo slabša od predvidene, storitve bodo zaradi težkega in nevarnega dela, saj podrta drevesa ležijo drugo prek drugega, dražje. Večino naj bi prodali prek dolgoročnih pogodb, viške pa prek javnega zbiranja ponudb in javnih dražb. Sredi leta pričakujejo tudi pomanjkanje oskrbe z lesom listavcev, saj bo zaradi sanacije omejena redna sečnja. Prioriteta je zaradi nevarnosti razmnožitve podlubnika namreč spravilo lesa poškodovanih iglavcev.