Poškodbe v gozdovih zaradi vetroloma so največje na Kočevskem, Notranjskem in na Koroškem, močno poškodovana območja gozdov so tudi na Jezerskem, na Solčavskem in v Dravski dolini. Poškodbe so nastale tudi v drugih predelih Slovenije, še najmanj so poškodovani gozdovi na vzhodu države, so po natančnejšem ogledu terena sporočili z zavoda in dodali, da je najpogosteje veter prevračal smreke, pa tudi jelke in listavce. Veter je drevje podiral in lomil večinoma posamično, v šopih in skupinah ter ponekod tudi ploskovno na večjih površinah.

Na Kočevskem in na Notranjskem je veliko poškodovanega drevja na območju saniranih žarišč podlubnikov. Razlog za to so predvsem vrzeli v sestojih in slabša stabilnost robnih dreves, kar povečuje ogroženost gozda zaradi rušilne moči vetra, so pojasnili strokovnjaki.

Kljub pospešenemu čiščenju gozdnih cest je zaradi podrtega drevja več gozdnih cest na območju poškodovanih gozdov še vedno neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi močnega deževja in plazov. Sanitarna sečnja poškodovanega drevja se je ponekod že začela. Prioritetno gozdarji in lastniki še vedno odstranjujejo podrto drevje z gozdnih cest, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov.

Tudi zasebni lastniki naj pregledajo gozdove, saj se mudi
Lastnike gozdov znova pozivajo, da sami pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda za gozdove, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije. Ob tem opozarjajo, da je posek polomljenih in prevrnjenih dreves izredno nevarno opravilo, zato lastnikom priporočajo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, sicer naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce.

Obiskovalcem gozda medtem na zavodu za gozdove še svetujejo, da se izogibajo poškodovanih gozdnih predelov, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko poškodujejo obiskovalce.

Posek poškodovanih iglavcev in izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti končana najpozneje do sredine maja prihodnjega leta, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju.

Najhujše poškodbe zaradi vetra v zadnjih dveh desetletjih
Poškodbe gozdov, ki jih je v zadnjih dneh povzročil veter, presegajo do zdaj znane poškodbe zaradi vetrolomov, ki so se zgodili v zadnjih 20 letih, tako po količini poškodovanega drevja kot po obsegu prizadete površine, so dodali v zavodu.

Do zdaj so največ poškodb povzročila neurja z močnim vetrom v poletju 2008, zaradi katerih je bilo v letu 2008 posekanih skupno za 430.000 kubičnih metrov dreves. Orkanski veter je 13. julija tistega leta na omejenem področju na prelazu Črnivec med Kamnikom in Gornjim Gradom podrl za 350.000 kubičnih metrov drevja.