"V naslednjih dveh letih namerava Dunaj za podnebne ukrepe skupno nameniti 2,8 milijarde evrov," je dunajski župan Michael Ludwig napovedal konec januarja ob predstavitvi ambicioznega podnebnega načrta.

Mestne oblasti so določile sto ukrepov na različnih področjih, kot so mobilnost, energija, gospodarstvo, gradnje, šolstvo in digitalizacija. Ukrepe bodo sproti dopolnjevali in prilagajali, pri njihovem izvajanju pa bodo še posebej pozorni na socialno pravičnost.

Največje naložbe načrtujejo v daljinsko ogrevanje in hlajenje, saj naj bi daljinsko ogrevanje do leta 2040 pokrivalo 60 odstotkov potreb po toplotni energiji. Do takrat nameravajo na Dunaju odpraviti ogrevanje stanovanj in hiš z zemeljskim plinom ter kurilnim oljem.

Daljinsko ogrevanje bo temeljilo na geotermalni energiji, velikih toplotnih črpalkah, sežigalnicah odpadkov in odpadni toploti iz industrije.

Mesto kratkih poti

Pri zagotavljanju električne energije avstrijska prestolnica stavi predvsem na fotovoltaiko, pri čemer nameravajo vsako leto zgraditi za sto nogometnih igrišč sončnih elektrarn. Poenostavili ali celo ukinili bodo pridobivanje dovoljenj za manjše zasebne sončne elektrarne.

Dunajčani nameravajo do leta 2030 doseči na ravni EU-ja zastavljeni cilj 60 odstotkov predelanih odpadkov, do leta 2050 pa si želijo, da bi bil ta delež 100-odstoten. Najbolj se bodo osredotočili na zmanjševanje količine odpadkov. Odpadke, ki se jih ne da preprečiti ali predelati, bodo sežigali v tehnološko naprednih sežigalnicah.

Dunaj želi postati tudi mesto kratkih poti, kjer bi bilo meščanom vse v 15 minutah dostopno s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Vozni park magistrata bodo do leta 2040 popolnoma nadomestili z električnimi vozili. Takrat na dunajskih cestah ne bodo več dovoljena vozila z dizelskimi in bencinskimi motorji. V gradnjo javnega prometa bo sicer Dunaj investiral trikrat več kot v gradnjo cest.